intelligence military (Photo credit: Wikipedia)

Tek trojk je sam po sebi, če izvzamemo “zdrav duh v zdravem telesu”, hudo sporen tek. Nekaj, kar izhaja iz jugoslovanskih VOS-ovskih trojk, sigurno ne more imeti pozitivne konotacije. In je tudi nima.

A če se osredotočim samo za zdravstveno plat, česar ne podpiram!, je tek trojk s tekaškega vidika hudo solidarnostna zabava. Teklo naj bi se v tempu najslabše pripravljenega. Tek ni enostaven, ima kar nekaj višincev, zato je pomoč sotekačev še toliko bolj dobrodošla.

Tičnica 3 gre na dolgih 29 kilometrov…

V familiji bom prepovedal uporabljat besedo solidarnost. Ker to, da sem se počutil kot muslimanka in tekel par deset metrov za sotrpinoma, ki iz čiste žlehtnobe še trpela nista, prav gotovo ne predstavlja višek solidarnosti. Pa čeprav smo prišli do cilja. Moj ciljni nasmeh je bil še bolj umeten kot večni nasmeh Miše Molk.

VOS-ovci so bili v svojih prvih Tekih trojk sigurno bolj solidarni. Če nič drugega, so prav vsi tekli v minimalistični obutvi. Vsesplošno pomanjkanje je lahko tudi vizionarsko.

A ideja, da Kosovi opravimo tudi z daljšo varianto Teka trojk, je uresničena.
Juhej in vuhmepiš .

Marko Roblek je skupaj s prijatelji organiziral že 2. Slovenski bosi tek. Lani ob tem času se mi še sanjalo ni, da obstaja bosonogi tek.

Letos se nas je kljub zelo slabi vremenski napovedi teka udeležilo več kot 100 tekačev. Večina je odtekla vse 3 kroge v skupni razdalji 7 kilometrov. Čas, uvrstitev in vse okoli tekmovalnosti danes sicer sploh niso bili v planu. Samo bosonoga ideja ter druženje.

Med tekom sem pohopsal vsako tretjo lužo. Je kar sedlo. En sam prst je pridelal en sam žulj.

Hvala organizatorjem za super dan. Menda smo zbrali več kot 100 parov rabljenih tekaških superg. Bravo mi!

Nagrada je bila božanska: piščanček, torta, namakanje noge v soli.

P.s.: pri Markotu sem naročil en par sandalov Huaraches. Komaj čakam, da jih dobim in sprobam. Hvala, hvala .

Po težavah s podplati (plantarna fascija) sem si omislil Asics Kayano 14, ki so z današnjega vidika bolj podobne pancarjem kot pa tekaški obutvi. No, za marsikaterega tekača (predvsem pa prodajalca športne obutve) so tekaški pancarji raj na zemlji. Ti supergi so me prepeljali čez prvi in edini maraton (Berlin, 26. 09. 2010). Jutri jih bom z največjim veseljem podaril naprej na 2. bosonogem teku. Če imate kakršno koli poškodbo, tak superg je ne bo odpravil, prej poslabšal.

Kot resen tekač, ki včasih teče tudi pozimi, sem si omislil zimske goretex Adidas superge. Zdaj jih komaj še obujem, tako ozke so.

Sledile so Nike Lunarglide+. Kupil sem jih zato, ker so lepe pa tudi malo lažje (300+ gramov, Kayano 400+). Superg ni napačen, ni pa moj paradni konj.

Modne smernice jesen/zima 2010 so prinesle v hišo po meri narejene vložke, ki naj bi mi pomagali pri plantarni fasciji. Zanje sem plačal kot za en par dragih superg. Sprva sem bil fasciniran nad celotno idejo, da za moj visoki lok pač potrebujem vložek, ki je na sredi ustrezno privzdignjen. Sčasoma sem ugotovil, da to ni rešitev, in da daljših tekov še vedno ne morem laufat brez neznosnih bolečin.

Zares kul superge so Mizuno Ronin 2 (200+). So osje rumene barve, res lahke, zračne itd. Večino tekov do malega maratona naredim v njih. Tečem pa brez vložka, da je več prostora oz. da ni prostora za žulje in otiščance.

Lani avgusta/septembra sem si omislil prvo minimalistično obutev – VIVO Barefoot EVO. So super. Jezen sem malo, ker se je na enem copatu naredila luknja na vrhu narta, kar je velik minus, ker copati niso poceni. Menda gre za serijsko napako. Kljub temu je to top obutev. Sprobal tudi že tek brez vložka, kar me je še za dodatni 1 milimeter približalo zemlji.

Zadnji nakup je pravzaprav star že 32 let in pol . Bosi tek je zakon.

Podatki iz tabele niso popolnoma natančni, ene 90% pa sigurno. Rojstvo bosonoge obutve je 11. 09. 1979 .

April je vseeno prinesel nekaj novega. Del čisto zadnjega teka sem oddelal popolnoma bos alias bosonog. In bilo je čudovito. Dva dneva prej sem se udeležil 4. Lošinjskega (pol)maratona. štart je bil ob 11. uri. Bilo je vroče. Zelo vroče. Odličen tempo sem v krogu parih izkušenih mojstrov držal vse do 14. kilometra, ko me je pobralo. Fotka prikazuje zadnji nasmeh pred ciljem . Hvala Rajku Koražiji za celotno galerijo in spodnjo fotko.

Proga je res zahtevna. Je pa po drugi strani ekstremno lepa. Le upoštevat je treba precejšnje klance, ki se znajdejo na poti.

V letu 2010 sem v tem času sicer precej zaostajal za skupnimi kilometri, a sem ravno v aprilu naredil 3 kilometre več kot letos. 2010 je bilo tudi leto prvega in edinega maratona. Letos bi moral ta dosežet ponoviti. Seveda, če bodo podplati prenehali eskivirati.

Lanskih 24 kilometrov v celem aprilu je dokončno pokopano. Juhej in vuhmepiš .

Prve tri kilometre sem pretekel še v Vivo barefoot EVO-tih brez vložkov. Čutil sem vsak kamenček, zato sem bil verjetno za marsikaterega turista videti precej neroden, čuden, spolno zmeden.

Potem pa sem se odločil, da ni druge, kot da sprobam bosonogi tek. Evote sem “pospravil” v roke in takoj v akcijo.

Odtekel sem noro prijetne 4 kilometre. Korak se mi je še skrajšal, brzina je bila pogovorna. Ampak občutek je res fantastičen. Saj ko nagaziš kakšen mali kamenček, ni ravno prijetno, a to takoj mine. Sicer pa hitro razločiš šestnajst tipov asfalta in betona.

Opazil sem, da ima leva noga višji stopalni lok kot desna. Kako sem to ugotovil? Pol manj je bila “usrana” kot desni podplat .

Če se bo le dalo, bi se bosonogega teka šel enkrat tedensko. Tako – za foro.

• 2× Li-42B Battery za Olympus – 3,71 $ in 2,65 $
  Dvoje baterij za mali fotoaparat Olympus. Na izgled zgledajo okej. Bomo videli .
• Bluetooth Wireless Mini Headset Earphone Handsfree For Nokia N8 – 9,99 $
  Med vožnjo je red vedno pas pripet pa prostoročno telefonarit.
• USB 2-Fan Folding Laptop Notebook Cooling Pad Cooler DC 5V 22dB Noise Level – 3,65 $
  Prenosnik je že rahlo v letih, zato se mi pri daljšem delovanje pregreva in ugaša.
• USB 2.0 CCTV DVR Audio Video Capture Adapter Recorder Card - 6,85 $
  Če je verjeti prodajalcem, je tale mala in predvsem poceni USB zadeva sposobna snemat iz VHS na PC. Uradna storitev stane 5 € na uro VHS-a. In če imaš par večurnih  kaset, je to lahko že kar precejšen strošek.
• Mini Car Charger+Micro USB Data Charge Cable for Cell/Mobile Phones – 2,96 $
  Prvi avto polnilnik je šel dokaj hitro v franže (slaba plastika in slabi kontakti). Upam, da bo tale varianta boljša.

Časnik Finance bo za sredo pripravil animacijo za vse otroke staršev, ki so zaposleni pri njih. Res lepo. Seveda zastonj. Starši, ki plačujejo vrtec, se bodo lahko pod nos obrisali za znižanje mesečnega vrtčevskega plačila.

Pa poglejmo njihove zahteve:

1. Umik nepravičnih ukrepov, ki razgrajujejo socialno državo.

Na moje presenečenje se v tej točki z vzgojiteljicami/sindikati celo strinjam. Seveda sem prepričan, da nimajo pojma o tem, kaj socialna država sploh pomeni, oziroma, da ne bom preveč nesramen: prepričan sem, da imamo diametralno nasproten pogled na to, kaj je socialna država.

Kot sem v svojih skromnih 33 letih spoznal, po sindikalno socialna država pomeni prelivanje od bogatih/sposobnim k revnim/nesposobnim. Kar na dolgi rok vodi v pogubo oziroma uravnilovka poskrbi, da je nesposobnih vedno več, sposobni pa se raje odselijo v “tople” kraje.

Meni pojem socialne države sicer predstavlja pomoč tistim, ki si res ne morejo sami pomagati. Recimo za invalide že 20 let ne znamo poskrbet, preprosto niso prioriteta. Niti nimajo glasu, da bi opozorili nase. Kljub temu, da se skozi loterijske bobne pretakal kar nekaj denarja, se ga precej porazgubi preden bi prišel v prave roke.

Trenutno torej pomagamo zdravim ljudem, ne pa ljudem, ki so pomoči potrebni. Zato za slednje zmanjkuje denarja, zdravi/nesposobni pa težijo k nespremembam, saj bi jim bolj realna socialna država odrekla tako lahkotne privilegije.

2. Ohranitev doseženih standardov kakovosti javnih storitev

Kot prvo, sam menim, da so standardi kakovosti javnih storitev pod vsako kritiko. Smo tipična birokratska država, kjer so javni postopki sami sebi namen, ne pa sredstvo za lajšanje življenja lastnih državljanov. Ravno tako menim, da imamo zaradi pomanjkanja konkurence slabo šolstvo (na vseh stopnjah), slabo zdravstvo … Kot klasična socialistična država ne morem izbirati ponudnikov za precej storitev, še več, drago plačujem slabe storitve. In smo že spet pri konkurenci. Če sem jaz državno podjetje in edini v Sloveniji ponujam obvezno storitev, ja lej ga zlomka, verjetno nisem tak kmet, da bom počil od dela. Plačan bom, če delam ali pa ne.

Kot drugo, če ni denarja za ohranjanje obstoječega standarda, se bo le-ta znižal. Boleča resnica, a tako pač je. Vsem se bo standard znižal. Prej ko se bomo s tem sprijaznili, manj težko bo. Lahko pljuvemo čez tajkune, Ameriko ali Angelo Merkel, nič ne bo pomagalo. 

V vednost!

Najprej znižat standard, povrniti dolgove, potem pa začet postavljat temelje od začetka.

3. Brez odpuščanja in brez zniževanja plač javnih uslužbencev

Ja dio mio. Vem, kaj mi boste povedali: vi niste krivi za krizo. Ja seveda ste krivi. Sem jaz? Sem jaz tisti tajkun, ki je ves davkoplačevalski denar zagonil?!? Preveč stanete, zato vam je potrebno znižati plače, nekaj pa vas odpustiti. Ker vas je preveč. Jaz tudi nisem kriv pa imam že znižano plačo, do konca leta pa dvomim, da bo naša firma še tako številčna kot zdaj. Komu naj se zjokam? Komu naj jokajo tisti, ki bodo pri nas izgubili službe?!?

Kako ni jasno, da vas je toliko, da moramo vzeti kredit, da dobite plače. Pa kakšna gnila logika je to. In zdaj bi radi, ker vi niste krivi (pa ste!), da se v vaše plače ne sme nihče vtikat. Prokleta banda nesocialna. Da vas ni sram.

Kar stavkajte.

Image via CrunchBase

Kolegica me je že pred časom seznanila, da v svojem prostem času – nakupuje pred ebaya. Seveda predvsem raznorazne ženske pripomočke (torbice, etuii za telefone, računalnike …).

Nakup prek ebaya je varen. Seveda ne 100%, a nategnejo te lahko tudi v fizični trgovini. Če uporabljaš paypal račun, potem si lahko (spet relativno) miren, če pa kupuješ še manj vredne eksponate, je lahko nakup samo užitek. Se pravi, če kupuješ generične izdelke, je Ebay zakon.

Ebay nakupovalni filtri

• Na Ebayu lahko kupuješ tako, da bodisi sodeluješ na avkciji (auction) za posamezni izdelek bodisi kupiš končno ceno (buy it now).
• Izbereš lahko med izdelki s poštnino ali brez poštnine (free shipping),
• Nekatere produkte dobiš samo v Ameriki, zato je potrebno določiti worldwide opcijo.

V vednost!

Če želiš priti do res ugodnih (generičnih) izdelkov, izbereš opcijo free shipping + buy it now + worldwide.

• Univerzalni avtonosilec za mojo Nokio E7 – 6,05 $ = 4,63 €
  Sprva je zadeva stalno odpadala z armature, dokler – bebec jest – nisem ugotovil, kako se zadevo pravilno namesti. In zdaj dela, ko šus.
• Rastrska očala – 2,55 $ = 1,95 €
  Ni se mi dalo iskat po spletu pluse in minuse, za ta denar sem pripravljen sam sprobat rastrska očala. Morda pa le je nekaj na tem.
• mini PS2 za miš ali tipkovnico  - 1,48 $ = 1,13 €
  Rabim podaljšek za miško za službo
• Philips SHS3201 slušalke – 11,89 $ = 9,09 €
  Take slušalke sem že pred leti kupil pri nas za 15 €, se mi zdi. Tu sem jih dobil še ceneje in direktno na dom.
• Torba za prenosnik – 26,98 € = 20,63 €
  Univerzalna torba za prenosnike do 15,6″. Prvi malo dražji nakup. Torba zgleda taka resna, poslovna, ni znakov slabe izdelave. Zaenkrat sem blazno zadovoljen z njo.

Ebay zelo priporočam.

Okolica reagira precej pričakovano. Neznanci te čudno gledajo in te imajo za prizadetega (=nemega), znanci pa pričnejo spontano šepetat, v enem primeru pa celo mahat z rokami (salve smeha, ko je osebek ugotovil, da on pa lahko govori).

Biti nem in živet v neokomunističnih časih je naporno.

One of several versions of the painting "The Scream". The National Gallery, Oslo, Norway. (Photo credit: Wikipedia)

Planina nad Vrhniko, tower. Slovenia. (Photo credit: Wikipedia)

Že nekaj časa se ukvarjam z idejo, da bi večkrat tekel trail varianto. Trail ni nič drugega kot tek po bolj raznoliki površini. Več je makadama, pohodnih potk, kolovozov, brezpotja, predvsem pa je višinskih metrov precej več. V ta namen sem si za motivacijo omislil Nathanov HPL #020. Žal sem ga moral vrniti, ker so mi poslali starejši model, novega nimajo. A nisem obupal.

Po današnjem teku sem videl, da mi bo tak ali podoben tekaški nahrbtnik še prav prišel. Da ne bo šel v nič .

Do tankovske sem tekel v zmernem tempu, v hrib pa sem šel čez Storžev grič kar po cesti. Meča in tetivi so takoj zajavkali. Prvi postanek je bil pri Županovi klopci. Slaba minuta za mišice spočit. Vsako “ravnino” sem izkoristil za res počasen tek, da sem prišel k sebi. Drugi postanek je sledil pri Klopci za ta zmatrane. Tretji del teka do vrha je bil najbolj naporen. Zadnjih sto metrov mi je piskalo iz vseh por. A mi je uspelo

Kar me je še posebej razveselilo, je to, da potem, ko sem se spustil do tiste širše poti, ki vodi čez Strmico v Star Maln, da je kar letelo . Noge so bile lahke, korak pa poskočen, kot da ne bi bil ravnokar na Planini. Kilometri do doma so bili praktično vsi pod 5 min/km. Res sem zadovoljen. Pa še srnici sta mi prekrižali pot .

 Povezava do teka.