29. januar, 2012
by Dzoni Wajsmiler
0 comments
Image via Wikipedia
Za lastno hišo ne moreš nikoli dovolj privarčevati. Oziroma lahko, vendar ti nič ne pomaga, če pri štiridesetih kupiš hišo. Kar je spet nemogoče, ker pri dvajsetih mularija pač še ne varčuje. Z veseljem izvzamem tiste redke izjeme, ki so bile naučene, da je treba od vsakega zaslužka 10% dati na stran.
Jaz nisem nikoli. Vodil me je klasičen izgovor: ko bom imel službo, bom zaslužil več in nadoknadil zamujeno. Za zdaj zaslužim premalo, zato zaslužek raje sfrčkam (za nepotrebne stvari).
Za hišo ni druge, kot da vzameš kredit. In odplačuješ neprivarčevan denar za nazaj. Vse štima. S solzami v očeh izvzemam slovenski nepremičninski netrg, ki je v dno duše človeških izrodkov pokvarjen.
Če izgubiš službo in ne moreš več odplačevati kredita za hišo/stanovanje, vsa žlahta pa ti tudi ne more več pomagati, jo/ga izgubiš. Banka ne pozna romantike. In ni krivec.
Kupuješ avto? Privarčuj in si ga kupi. Če si bedak, ki prvič, drugič, tretjič redno služi denar, in kupiš predrag avto na kredit, ker nimaš rezerviranih sredstev za tako investicijo, si pač -bedak. Če kredita ne moreš odplačevati, ti bodo avto zasegli. Banka ne pozna romantike. In ni krivec.
Od kod ljudem ideja, da je država neusahljivi vir denarja?
Ker ne morete odplačevati kredita, bi zato najeli novega?
Slabo vodena država vseskozi zapravlja več, kot pridela
in proda, za razliko pa se kreditira. Ker se s problemom noče soočiti, najema nove kredite in nove in nove, vsak novejši pa je še dražji, zato skupni dolgovani znesek še hitreje narašča. Bi v svojem gospodinjstvu ravnali enako? Ker ne morete odplačevati kredita, bi zato v svojem gospodinjstvu najeli novega? Poznate kakšno uspešno tako zgodbo? In če vam banka ne bi več dala kredita, bi na sumljivih trgih vzeli kredit po oderuških obrestih? Verjetno res ne, a ne.
Če so Grki leta in leta nehumano preveč zapravljali in živeli na tuj denar, potem mi ne jokat, da je ne fer, ker morajo kredite enkrat vrnit. V Grčiji v 90% primerih stavka zainteresirana javnost. Boli pa, ne bi rad bil na njihovem mestu.
Kdo bo prvi na ulicah, ko denarja ne bo več?
Če je Slovenija leta in leta več zapravila, kot je zaslužila, zainteresirana javnost pa je bila tiho, potem sindikati – molčite! Na srečo bomo zelo težko dobili nove kredite, da bi ohranjali obstoječe stanje, ki nima nobene perspektive. Kdo bo prvi na ulicah, ko denarja ne bo več? Če leta in leta zapravljaš preveč, potem nimaš pravice od ljudi, ki kredit odplačujejo, zahtevat, da bi ga vračali tako, da ne bo vplival na tvoj življenjski standard.
Image by Adam Crowe via Flickr
Ali kot je Libertalec Tomaž Štih zadnjič lepo povedal (po spominu): ljudem je treba dopovedat, da je skokovito naraščanje dolga v zadnjih treh letih nenormalno, varčevanje in vračanje dolga pa normalno. Res ni normalno, da se abnormalno zadolžuješ v tako kratkem času, vračanje dolga pa označuješ kot nesprejemljivo!?!
Pa razumi, če moreš…
?
. Verjetno pomagajo bolj redni teki, pa tudi vsakodnevno raztegovanje vseh zadnjih nožnih mišic ne more škodovati. Še bolj razveseljiv je bil tempo – 5:40 min na kilometer. In zadnji kilometer je bil praktično najhitrejši. Zavedam se sicer, da je bil tek prehiter. Da bi moral daljše teke oddelat počasi, krajše pa hitreje. Ampak razmere so bile res fantastične 
.
