13.01.2001

Oglasam se vam se zadnjic preden se odpravim na zasluzene pocitnice na enega od tajskih otokov (Ko Chang). Na otoku bom po vsej verjetnosti ene 5 dni in se ne bom javljal, ker imajo Internet samo po normalnih cenah, tukaj pa imas internet za sest tolarjev na minuto pa se nimajo tako slabih povezav kot so pri nas.

Ceprav sem v petek prespal skoraj cel dan in sel nazaj spat ob 10.00, sem spal do dvanajstih, tako da sem se ze ustrasil, da ne bom dobil poceni sobe. In je tudi ne bi, ce ne bi slucajno v istem trenutku v istem hotelu sobo iskal se en Ceh, in ker je dva plus tri sedem, sva nasla dvoposteljno sobo za prevec pocen. Edino ceno, ki jo se placujem je ta, da so temu Cehu v Kambodzi ukradli 100 dolarjev v cekih in zdaj misli, da je cela Azija ena mafija in se je tudi temu primerno vsakih par sekund zbujal ponoci in predvsem govoril v spanju in sploh mu je dogajalo.

Pozabil sem se pohvalit, da sem si kupil ze prvo knjigo. Jaz bi jo dal za domace branje v cetrti letnik gimnazije. Dolga je celih 630 strani pa ni panike, ko je govora o cetrti knjigi Heri Poterja. Prav nervozen postanem, ko bi se folk na vsak nacin pogovarjal, pa sploh ne opazi, da berem Poterja.

Hrana je uzitna. Na zacetku sem previdno jedel samo vegetarjansko (patthai), vceraj pa sem ze jedel svasta. Po kotlih samo pogledas, kje je najmanj dlak in podobnih osmojenih scetin in ze jes pojma nimas kva. Uzitno. Za vecerjo za 200sit makaroni s skampi. Mljaska! Ja, mami, sem vzel lariam!

Ne boste verjeli, koga sem srecal vceraj: Stankovica mlajsega. Najprej je rabil ene deset minut, da se je navadil spet slovensko govorit. Bil je en mesec po Tajski in vceraj je tudi imel avion za Rim. Pravi, da gre vsako leto nekam za en mesec. Svaka mu cast.
Cao od andjela!