Medgeneracijske luknje

A Brazilian family each generation becoming &q...
Image via Wikipedia

V zadnjih dveh tednih sem doživel par srečanj tretje vrste. Na Zemlji. Na Vrhniki. V najbližji žlahti. Vsakodnevno se sprašujem: a mi res vsi živimo v letu 2012?

The others: Premalo zaslužiš? Znanja imaš res veliko, obstajajo službe, ki bi te bolje plačale.
V višino merim 1,89 metra: moja plača je že v redu, samo država mi preveč pobere, ta denar pa hudo slabo in zelo nepošteno porazdeli naprej.

The others: Uvesti bi morali medgeneracijske kredite. Jaz ga vzamem, postavim hišo. Umrem, ti se naseliš v tej hiši in odplačuješ kredit naprej.
Gospod, težko sem ponižen: kaj pa če bi samo trg nepremičnin oživili in prepovedali državi, da se vmešava in umetno mrtviči?

The others:  ja, komunizem res ni bil najboljši, ampak tudi kapitalizem je zelo slab. Poglej Merklovo, Sarkozyja, samo banke rešujejo. V Ameriki pa še par desetletij nazaj črncev niso imeli za enakovredno raso.
Že klečim: da bi lahko zaživel z novo lubico, moram s prejšnjo zaključit razmerje. Pri nas smo samo SRS-ju odvzeli en S. V dosti primerih niti ne vemo, katerega. Ja, rešujemo banke.  Ne zapravljajte več, kot zaslužite, pa ne boste nikomur nič dolžni. In črnci so v Ameriki še vedno diskriminirani. Obama? Otrok bogatih staršev. Tudi revni belci so vredni samo toliko, kolikor so plačani na tujih bojiščih.

The others: saj Janša in drugi so isti.
Slišal sem, kako trava raste. Vsegliharstvo. Ko te s takimi argumenti enkrat lastna žlahta z blatnimi škornji zbije na tla, potem si res tako na dnu, da slišiš, kako trava raste…

Enhanced by Zemanta

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.