Harmonika – vrnitev v prihodnost

Nedelja je bil en tak zelo lep dan. V Svinjegradu (Ihan) sem obiskal mojstra Dušana Drobniča, ki mi je popravil harmoniko. Januarja sem ga prvič obiskal. Osnovna ideja je bila, da svojo 80-basno Melodijo zamenjam – staro za novo. A lej ga zlomka, Dušan je mojo revco prijel v roke in močno potegnil. In revca ni popustila. Zato je Dušan predlagal, da se bolj splača kar obstoječo harmoniko prenovit/popravit.

Nedelja je bil en tak zelo lep dan. Malo treme in prazen spomin – zaigral sem C-durovo basovsko lestvico ter par začetnih verzov Avsenikove Na Golici. Več niti ne znam.
Še kufer mi je Dušan popravil.

Danes sem harmoniko spet prijel v roke. Doma. Desni pas sem si odpel do konca, da sem se stlačil notri. Spet sem se najprej sprehodil po basih. Lestvice, basiranje, prehodi med duri. Vse jasno.  Vili Ošlaj je opravil vrhunsko delo.

Najprej sem se lotil pesmi O bella Ciao. Čisto enostavna je. Lotil sem se Avsenikovih viž. Teh bi se rad naučil vsaj 10. V pesmarici sem najprej prepoznal Prelepo Gorenjsko. Uvodno melodijo sem že naštudiral. Ni težka. Nekak hitro mi gre. To me prijetno skrbi :).  Za dnevni grand finale sem usekal po Golici. Tistega uvoda še ne znam na pamet. Sploh pa ne z basi, prek katerih uvod pride bolj do izraza. A ga bom že še naštudiral. Se že veselim. Prvi del bi lahko zaigral sredi noči in prekleto preveč pijan. Drugega tudi. Tudi tretji je šel skozi. Samo en mali prehod me še daje. S tem istim delom sva se dajala že pred leti, ko sem zadnjič držal harmoniko v roki. Vaja, vaja, vaja. Zadnjega dela Golice, ki je v bistvu ponovitev prvega, le v višjem duru, še nikoli nisem znal odigrat. Zdaj mi ne uide.

Fotr je včasih pravil, da sem jaz bolj za kitaro, on pa bolj za harmoniko. Ne vem, se mi zdi, da če trofneš inštrument v pravem obdobju, da boš (s)plaval ne glede na vse. S harmoniko sva se razšla sredi osnovne šole, ko me je napadla puberteta, kitara je prišla konec srednje šole, ko je tudi glasba postala bolj glasna. A jaz sem tudi pri kitari ostal pri taborniškem znanju.

Zdaj je čas za harmoniko. Zdaj je čas za narodnozabavno glasbo.
Zdaj je čas za Avsenika in Slaka.
Jaz sem pa en Kos Tomaž, z Vrhnike doma…

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.