Luč na koncu tunela. In to ni vlak…

Švohot telesa me prevzema. Ne najboljša hrana, zelo malo gibanja, preveč stresa. Čas pa je edina stvar, ki res hitro teče ta leta…

Hvala dobremu najbolj severnemu dolenjčku z dolenjske ceste, da mi je prodal kolo, da se vsaj do službe  spravim s pomočjo lastne energije. Pa tudi nadpovprečne stopnice do tretjega nadstropja z levinjo skoraj vedno dvakrat na dan premagujeva. A to je to.

Prevelike količine hrane zelo malokrat na dan. Nobenih zadržkov. Bolj je mastno bolj se sveti bolj se občudujem v naravnem ogledalu. Vmes sem se še nehal sekirati zaradi hrane. In je bilo lažje. Par dni. Nato je bilo huje.

Plan je plan je plan.

Bruh.

Na http://www.tptherapy.com imajo objavljen en lep začaran krog.

Trigger Point Performance Therapy

Končni rezultat je depresija. Tega pa nočemo, ne? Mislim, da sem trenutno na predzadnji stopnički. Res ni kul.

V četrtek grem končno k Pii na Bownovo terapijo. O tej terapiji še nisem slišal nič slabega. Začuda tudi zelo malo. Predvsem pa se mi zdi, da Bownova terapija predstavlja eno celoto teoretičnih koščkov, ki sem jih neiskal, a našel na spletu. Vsem tem koščkom je skupno to, da vzrok poškodbe ne iščejo na mestu bolečine, pač pa iščejo povezavo med “pokvarjenim” delom telesa in poškodbo. Vzrok za poškodbo je lahko tudi psihičen oziroma se skoraj vedno prepleta s fizičnim neravnovesjem.

Če se lotim kakšne aktivnosti, ki je plantarni fasciitis ne ovira, bom lahko zgornji začaran krog precej odčaral. Če pa k temu dodam informacijo o prehranski intoleranci, bo svet še lepši.

Vidim luč na koncu tunela. In to ni vlak…

0 kilometrov v avgustu

Po rekordnem julijskem mesecu sem se še pred dopustom odločil, da dokončno prekinem s tekom. Do nadaljnjega. Ni bilo več užitka. Nikakršnega. Ne moreš pozdravit podplatov s povečevanjem kilometrine. To je nekako kot pri zapufani Sloveniji. Pufov se ne boš rešil z dodatnim zadolževanjem.

plantar fasciitis
plantar fasciitis (Photo credit: happyfeet34)

Plantarni fasciitis je hudič, ki me muči že leta. Slaba tolažba je, da PF faše veliko tekačev. Največkrat zaradi podobnih razlogov (preveč kilometrov prehitro, neraztegovanje ustreznih mišic, slabotne zadenske mišice …). Zelo visok stopalni lok je dodatna težava, ni pa to deformacija stopala. Morda je še kaj narobe z mojimi podplati, a tega nisem opazil, dokler se nisem začel ukvarjat s tekom. Tudi igranje tenisa poslabšuje zadevo. Veliko tenisačev ima PF.

Spomnim se časov, ko zjutraj nisem mogel normalno vstat zaradi bolečine v petah. Prvih par korakov do stranišča sem (mi)javkal, potem pa, ko se je fascija raztegnila, je bilo lažje. Vsako noč se je spet skrčila. Spomnim se tudi časov, ko sem imel tako slabe podplate, da so mi že čisto počasni sprehodi delali težave. Na srečo tako hudih težav nimam več. Še vedno pa ne morem stat na mestu več kot par minut, čeprav sem včasih prisiljen stati tudi kakšno uro ali več. Bojim se koncertov in podobnih eventov. Res škoda. Tek je muka. Prvih par kilometrov še gre, potem pa je to samo še eno samo trpljenje. Kako zelo sem trpel v Berlinu, ne bom pozabil.

Zaradi leve pete sem bil pri osebnih zdravnikih, na rentgenu, ki ni pokazal kalcinacij, na fizioterapiji pri Fucshu, dal sem si izdelati tudi posebne vložke po meri za ublažitev visokega stopalnega loka. Delno je pomagal samo Fuchs. Izkušnja je bila zelo dobra, draga in poučna. Ugotovila sva, da je problem kolenska vez, ki sem si jo nategnil pred leti na košarkarski rekreaciji, kjer se nikoli nismo ogrevali. Zato sem pri Fuchsu pričel s telovadbo za ojačanje stabilizatorskih mišic ter dodatno nožnih, vzporedno pa so mi na različne načine lajšali petno bolečino. Rezultat? Plantarnega fasciitisa se nisem rešil, sem bil pa tistih par mesecev vrhunsko fizično pripravljen in sem kljub nenajmanjšim kilogramom po dolgih letih pri košarki spet zabijal z obema rokama. Vrhunska forma je s časoma zbledela. Izkušnja je bila zelo dobra, draga in poučna :).

Zato torej nič kilometrov. Razmišljam o plavanju, da nadoknadim izgubljeno kondicijo. Plavanje mi je že od nekdaj všeč. Sploh zato, ker sem blazno povprečen plavalec in nisem sposoben oddelat kakšnega rekreacijskega treninga. Znam skočiti na glavo, na noge, na čefurčka, na bombico, znam žabico, tudi tisto fensi z izdihavanjem pod vodo. Znam tudi kravl, a pri njem tako maham, da bi zaradi vsega povzročenega valovanja moral pojesti vsaj eno dramino – tableto proti potovalni slabosti. Kravl se ponavadi konča po par desetih metrih…

Enhanced by Zemanta

Vse moje ljubezni – supergi

V par letni tekaški karieri se jih je nabralo kar nekaj. Spomnim se prvih modro-belih Asics tekaških copat, ki sem jih uspešno demoliral na malem fusbalu. Naslednje Asics superge so bile rdeče. Kje sem jih izgubil, ne vem. Spomnim se, da so mi pasali na nogo kot ata na mamo. Res je tudi to, da takrat še nisem imel nikakršnih problemov s podplati. Količina tekov je bila le tolikšna, da sem še lahko pretekel 14 kilometrov na bevškem teku. Tudi naslednje superge so bile rdeče Asics. Verjetno so to bili čisto spodobni Asicsovi tekaški copati. Predvsem so bili lepi. Kar je še vedno pomemben faktor.

Po težavah s podplati (plantarna fascija) sem si omislil Asics Kayano 14, ki so z današnjega vidika bolj podobne pancarjem kot pa tekaški obutvi. No, za marsikaterega tekača (predvsem pa prodajalca športne obutve) so tekaški pancarji raj na zemlji. Ti supergi so me prepeljali čez prvi in edini maraton (Berlin, 26. 09. 2010). Jutri jih bom z največjim veseljem podaril naprej na 2. bosonogem teku. Če imate kakršno koli poškodbo, tak superg je ne bo odpravil, prej poslabšal.

Kot resen tekač, ki včasih teče tudi pozimi, sem si omislil zimske goretex Adidas superge. Zdaj jih komaj še obujem, tako ozke so.

Sledile so Nike Lunarglide+. Kupil sem jih zato, ker so lepe pa tudi malo lažje (300+ gramov, Kayano 400+). Superg ni napačen, ni pa moj paradni konj.

Modne smernice jesen/zima 2010 so prinesle v hišo po meri narejene vložke, ki naj bi mi pomagali pri plantarni fasciji. Zanje sem plačal kot za en par dragih superg. Sprva sem bil fasciniran nad celotno idejo, da za moj visoki lok pač potrebujem vložek, ki je na sredi ustrezno privzdignjen. Sčasoma sem ugotovil, da to ni rešitev, in da daljših tekov še vedno ne morem laufat brez neznosnih bolečin.

Zares kul superge so Mizuno Ronin 2 (200+). So osje rumene barve, res lahke, zračne itd. Večino tekov do malega maratona naredim v njih. Tečem pa brez vložka, da je več prostora oz. da ni prostora za žulje in otiščance.

Lani avgusta/septembra sem si omislil prvo minimalistično obutev – VIVO Barefoot EVO. So super. Jezen sem malo, ker se je na enem copatu naredila luknja na vrhu narta, kar je velik minus, ker copati niso poceni. Menda gre za serijsko napako. Kljub temu je to top obutev. Sprobal tudi že tek brez vložka, kar me je še za dodatni 1 milimeter približalo zemlji.

Zadnji nakup je pravzaprav star že 32 let in pol :). Bosi tek je zakon.

Podatki iz tabele niso popolnoma natančni, ene 90% pa sigurno. Rojstvo bosonoge obutve je 11. 09. 1979 :).

Enhanced by Zemanta

Kinesio terapevtski trak

[singlepic id=17 w=320 h=240 mode=watermark float=right]Lučka me je spomnila, da bi lahko svoje večletne probleme s plantarno fascijo poskusil rešiti/olajšati s kinesio terapevtskimi trakovi. Ti trakovi so v zadnjem času prisotni tudi med športnimi amaterji, med profesionalci pa itak.

Kinesio terapevtske trakove uporabljamo za omejitev gibov, blažitev bolečin, pri športnih poškodbah, artritisu, izvinih, išijasu, glavobolih, migrenah, menstrualnih težavah, urinalni inkontinenci in še mnogo drugih tegobah. Trakovi dajejo oporo in stabilnost  sklepom in mišicam, brez negativnega vpliva na cirkulacijo in obsega gibanja (vir).

Postopek namestitve trakov je enostaven. Runner’s world ima cel kup video posnetkov v pomoč. Hvala, hvala. Trak je nemoteč. Zdržal je od torka do nedelje, vmes pa en tenis, en tek in vsaj sedem tuširanj.

Prav veliko slovenskih spletnih ponudnikov, ki prodajajo kinesio trake, ni. Naročil sem si modrega na www.zdravje1A.si.
(Spletno naročilo sem plačal prek paypal-a, poštar pa je kljub temu zahteval odkupnino. Še vedno čakam na odgovor prodajalca. Prodajna podpora je obupna. Na srečo je bil znesek naročila le 12 EUR oziroma ×2.)

Ali kinesio trakovi delujejo? Ne vem, bom sporočil čez par tednov. Zaenkrat so le kamenček v mozaiku (raztegovanje zadenjskih mišic, minimalistična obutev, več teka, -5 kilogramov).