Predstavljajte si dedka in babico, ki se ob rojstvu vnuka odločita, da bosta zanj vsak mesec prihranila 50 evrov. V 18 letih bosta skupaj vplačala 10.800 evrov.
Toda končni znesek ni odvisen samo od tega, koliko denarja bosta dajala na stran. Pomembno je tudi, kje bo ta denar shranjen oziroma naložen.
Če bo 18 let ležal na računu brez obresti, bo vnuk ob polnoletnosti dobil 10.800 evrov. Če bo denar na obrestovanem računu ali dolgoročno naložen, je lahko končni znesek občutno višji.
V nadaljevanju primerjam štiri možnosti:
- bančni oziroma obrestovani račun,
- slovenske vzajemne sklade,
- borzno kotirajoče sklade oziroma ETF-je,
- individualni naložbeni račun oziroma INR.
Na kratko (TL;DR)
Če denar več let stoji na neobrestovanem računu, zaradi inflacije izgublja kupno moč.
Za denar, ki ga boste morda potrebovali v kratkem, je praviloma primernejši varen in dostopen obrestovani račun.
Pri dolgoročnem varčevanju lahko razpršene delniške naložbe prinesejo višji donos, vendar njihova vrednost niha in lahko tudi precej pade.
Slovenski vzajemni skladi so preprosti za uporabo, vendar imajo pogosto višje stroške od ETF-jev.
INR omogoča davčno ugodnejše dolgoročno vlaganje, vendar je treba preveriti stroške ponudnika in nabor razpoložljivih naložb.
Koliko lahko nastane iz 50 evrov mesečno?
Če vsak mesec 18 let namenjate 50 evrov, boste skupaj vplačali:
50 evrov × 12 mesecev × 18 let = 10.800 evrov
Končni znesek je nato odvisen od donosnosti.
Pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje donose. Gre za ilustrativen primer in ne predstavlja finančnega svetovanja. Stroški, davki in inflacija niso vključeni.
Zakaj denar na navadnem računu izgublja vrednost
Denar na neobrestovanem računu se številčno ne zmanjšuje. Če imate danes na računu 10.000 evrov, jih boste imeli čez eno leto še vedno 10.000.
Težava je v kupni moči.
Če cene rastejo, lahko z istim zneskom kupite manj izdelkov in storitev. To pomeni, da denar zaradi inflacije realno izgublja vrednost.
Zato je smiselno preveriti, ali banka oziroma druga finančna institucija ponuja obrestovanje denarja, ki mora ostati hitro dostopen.
Obrestne mere se spreminjajo, zato je treba pred odprtjem računa preveriti:
- trenutno obrestno mero,
- ali obresti veljajo za vse uporabnike ali samo za nove stranke,
- do katerega zneska se denar obrestuje,
- ali morate skleniti plačljiv paket,
- katera banka dejansko hrani denar,
- ali za denar velja sistem jamstva za vloge.
Ali so neobanke varne?
Izraz neobanka se običajno uporablja za banke in finančne ponudnike, pri katerih večina poslovanja poteka prek mobilne aplikacije.
Med bolj znanimi evropskimi ponudniki so denimo N26, Revolut in Trade Republic. Vendar nimajo vsi enakega poslovnega modela, dovoljenj, stroškov ali pravil glede hrambe denarja.
Zato ne presojajte samo aplikacije ali blagovne znamke. Preverite predvsem:
- ali ima ponudnik bančno ali drugo ustrezno dovoljenje,
- kateri finančni nadzornik ga nadzoruje,
- pri kateri banki je shranjen denar,
- ali sredstva spadajo v sistem jamstva za vloge,
- kako je zaščiteno naložbeno premoženje,
- kakšni so stroški nakazil, trgovanja in menjave valut.
V Evropski uniji so upravičene bančne vloge praviloma zajamčene do 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki. Vendar mora uporabnik preveriti, ali je njegov konkretni produkt res bančni depozit in katera jamstvena shema zanj velja.
Delnice in ETF-ji niso bančne vloge. Njihova vrednost ni zajamčena in se lahko znižuje. Naložbeni instrumenti so praviloma vodeni ločeno od premoženja posrednika, vendar to vlagatelja ne ščiti pred padcem tržne vrednosti.
Ali je treba tuj račun prijaviti FURS-u?
Fizična oseba mora plačilni račun, odprt v tujini, praviloma prijaviti FURS-u v osmih dneh od odprtja. Prijavo je mogoče oddati elektronsko prek portala eDavki.
Pomembna je beseda »plačilni račun«.
Ni vsak uporabniški ali trgovalni račun pri tujem borznem posredniku avtomatično tudi plačilni račun, ki ga morate prijaviti. Če prejmete osebni IBAN ali druge funkcije plačilnega računa, preverite pojasnila FURS-a oziroma se posvetujte z davčnim strokovnjakom.
Ali so slovenski vzajemni skladi dobra izbira?
Za ljudi, ki želijo vlagati, vendar ne želijo sami odpirati računa pri tujem borznem posredniku, so ena od možnosti vzajemni skladi slovenskih bank in družb za upravljanje.
Njihova glavna prednost je preprostost.
Pri ponudniku izberete sklad, določite mesečni znesek in uredite trajnik. Ponudnik nato poskrbi za nakupe, vodenje naložbe in večino administracije.
Vzajemni skladi so zato lahko primerni za nekoga, ki:
- želi osebni stik s svetovalcem,
- ne želi sam izbirati borznega posrednika,
- želi imeti naložbo pri domačem ponudniku,
- je pripravljen za enostavnost plačati nekoliko več.
Katere stroške je treba preveriti?
Pred sklenitvijo preverite dokument s ključnimi informacijami in cenik ponudnika. Pozorni bodite predvsem na:
Vstopne stroške
To je strošek, ki ga ponudnik odšteje ob vplačilu. Če vložite 100 evrov in znaša vstopni strošek tri odstotke, se dejansko vloži 97 evrov.
Izstopne stroške
Nekateri ponudniki zaračunajo strošek tudi ob dvigu oziroma prodaji naložbe.
Upravljavsko provizijo
To je letni strošek upravljanja sklada. Obračunava se ne glede na to, ali vrednost sklada raste ali pada.
Druge tekoče stroške
Poleg upravljavske provizije lahko obstajajo še stroški poslovanja, skrbništva in drugi stroški, vključeni v vrednost enote sklada.
Pri dolgoročnem varčevanju so stroški zelo pomembni. Razlika enega ali dveh odstotkov letno se morda zdi majhna, vendar lahko v 15 ali 20 letih pomeni več tisoč evrov razlike.
To ne pomeni, da so vzajemni skladi vedno slaba izbira. Pomeni pa, da morate vedeti, koliko plačujete in kaj za ta denar dobite.
Kaj je ETF?
ETF je sklad, s katerim se trguje na borzi.
Namesto da bi sami kupili delnice desetih, stotih ali celo tisočih podjetij, lahko z nakupom enega široko razpršenega ETF-ja posredno vlagate v velik del svetovnega delniškega trga.
Nekateri ETF-ji na primer spremljajo:
- svetovni delniški trg,
- razvite države,
- evropska podjetja,
- ameriški indeks S&P 500,
- obvezniški trg.
Za dolgoročno varčevanje začetniki pogosto izbirajo široko razpršene ETF-je, ker niso odvisni od uspeha enega samega podjetja.
To pa ne pomeni, da so brez tveganja. Če pade celoten delniški trg, lahko pade tudi vrednost široko razpršenega ETF-ja.
Zakaj so ETF-ji priljubljeni pri dolgoročnem varčevanju?
Glavni razlogi so:
- široka razpršenost,
- razmeroma nizki tekoči stroški,
- preglednost,
- možnost rednega mesečnega vlaganja,
- preprost dostop prek spletnih borznih posrednikov.
Letni stroški široko razpršenih ETF-jev so pogosto nižji od stroškov aktivno upravljanih vzajemnih skladov. Vendar je treba poleg stroška samega ETF-ja upoštevati še:
- provizijo borznega posrednika,
- stroške menjave valut,
- morebitne stroške varčevalnega načrta,
- razmik med nakupno in prodajno ceno,
- davčno administracijo.
Nekateri posredniki ponujajo brezplačne mesečne varčevalne načrte, drugi zaračunajo manjšo provizijo. Interactive Brokers denimo omogoča ponavljajoče se avtomatske nakupe, vendar je treba preveriti cenik za izbrani trg in instrument.
Kaj pomeni mesečno vlaganje oziroma DCA?
DCA je angleška kratica za redno vlaganje enakega zneska v določenih časovnih presledkih.
V praksi to pomeni, da na primer vsak mesec vložite 50 evrov, ne glede na to, ali so cene na borzi takrat visoke ali nizke.
Ko so cene nižje, za isti znesek kupite več enot naložbe. Ko so višje, jih kupite manj.
Tak pristop ne zagotavlja dobička in ne preprečuje izgub. Njegova prednost je predvsem v tem, da vlagatelju ni treba ugibati, kateri dan je najboljši za vstop na trg.
Koliko tveganja prinaša ETF?
Vrednost delniškega ETF-ja lahko v posameznem letu močno pade. Tudi padec za 20, 30 ali več odstotkov ni nemogoč.
Zato denar, ki ga boste potrebovali v kratkem, praviloma ne spada v delniške naložbe.
Če bo vnuk denar potreboval čez dve leti, je lahko delniški ETF neprimeren. Če je do predvidene uporabe denarja še 15 ali 18 let, imate več časa, da se naložba po morebitnem padcu ponovno pobere.
Kljub temu prihodnji donos ni zagotovljen.
Smiselno je tudi, da se tveganje približno tri do pet let pred predvideno uporabo denarja začne postopoma zmanjševati. Del naložbe lahko takrat postopoma premaknete v manj tvegane in manj nihajne oblike varčevanja.
Ali izbrati svetovni ETF ali S&P 500?
Indeks S&P 500 vključuje velika ameriška podjetja. Svetovni indeks pa zajema podjetja iz več držav in trgov.
S&P 500 je zato geografsko bolj osredotočen na ZDA. Svetovni ETF je praviloma širše razpršen, čeprav imajo tudi v njem ameriška podjetja pogosto velik delež.
Za popolnega začetnika je pomembneje od iskanja »popolnega« indeksa predvsem to, da razume:
- kam sklad vlaga,
- koliko podjetij vsebuje,
- kolikšni so stroški,
- ali izplačuje ali ponovno vlaga dividende,
- v kateri državi je sklad registriran,
- ali gre za evropski sklad z oznako UCITS.
Pred nakupom vedno preberite dokument s ključnimi informacijami o skladu.
Kakšni so davki pri prodaji ETF-jev v Sloveniji?
Pri običajnem trgovalnem računu se davek praviloma obračuna od ustvarjenega dobička, ne od celotne prodajne vrednosti.
Če ste ETF kupili za 10.000 evrov in ga prodali za 12.000 evrov, je izhodišče za obdavčitev dobiček v višini 2.000 evrov, pri čemer se upoštevajo pravila davčne zakonodaje.
Davčna stopnja se znižuje glede na čas imetništva:
- do dopolnjenih petih let imetništva: 25 odstotkov,
- po petih letih imetništva: 20 odstotkov,
- po desetih letih imetništva: 15 odstotkov,
- po 15 letih imetništva: oprostitev davka.
Oprostitev po 15 letih velja za odsvojitve od leta 2022 naprej.
Davčna pravila se lahko spremenijo, zato pred prodajo preverite aktualna pojasnila FURS-a.
Kdaj je treba oddati davčno napoved?
Če ste v preteklem letu prodali oziroma drugače odsvojili vrednostne papirje, deleže ali investicijske kupone, morate praviloma oddati napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.
Napoved je treba oddati tudi, če ste pri prodaji ustvarili izgubo.
Če ste ETF samo kupovali in ga niste prodali, napovedi zaradi samega imetništva praviloma ne oddajate.
Splošni rok za oddajo napovedi je konec februarja za preteklo leto. Če rok pade na dela prost dan, se lahko dejanski datum prestavi na naslednji delovni dan. FURS zato vsako leto objavi natančen rok.
Pri slovenskem vzajemnem skladu lahko del administracije opravi domači ponudnik. Pri ETF-jih, kupljenih prek tujega posrednika, mora vlagatelj za poročanje praviloma poskrbeti sam.
Kako so obdavčene bančne obresti?
Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji ter drugih državah članicah EU so za slovenskega davčnega rezidenta obdavčene šele, ko njihov skupni letni znesek preseže 1.000 evrov.
Če obresti izplača banka ali hranilnica zunaj EU, oprostitev do 1.000 evrov ne velja nujno in so lahko obdavčene vse prejete obresti.
Pri manjšem mesečnem varčevanju ta meja pogosto ne bo dosežena, vendar je vseeno pomembno spremljati obresti na vseh računih skupaj.
Kaj je individualni naložbeni račun oziroma INR?
Individualni naložbeni račun je posebna oblika trgovalnega računa, ki se je v Sloveniji začela uporabljati 5. marca 2026. Namenjen je dolgoročnemu vlaganju fizičnih oseb z enostavnejšo administracijo in posebno davčno obravnavo.
Na INR je mogoče kupovati dovoljene finančne instrumente, na primer:
- delnice,
- obveznice,
- zakladne menice,
- določene ETF-je,
- določene vzajemne sklade.
Ponudniki sami določijo, katere konkretne naložbe bodo ponudili znotraj zakonsko dovoljenega nabora. Zato pri vsakem ponudniku ne boste našli istih ETF-jev, delnic ali skladov.
Kako je obdavčen INR?
Donosi znotraj INR se ne obdavčijo ob vsaki prodaji posamezne naložbe. Davek se praviloma obračuna šele ob izplačilu denarja z računa.
V običajnih primerih je donos ob izplačilu obdavčen po 15-odstotni stopnji.
Prvo izplačilo je lahko oproščeno davka, če je opravljeno najmanj 15 let po odprtju INR in pred tem z računa ni bilo izplačil.
To pomeni, da je INR lahko zanimiv za dolgoročno varčevanje. Vendar davčna ugodnost ni edino merilo.
Preveriti morate tudi:
- strošek odprtja in vodenja računa,
- stroške nakupov in prodaj,
- stroške izbranih skladov,
- razpoložljiv nabor naložb,
- pogoje za prenos računa,
- pravila glede vplačil in izplačil.
Pri majhnih mesečnih zneskih lahko visoki minimalni stroški pomembno zmanjšajo donos.
Pri varčevanju za mladoletnega otroka ali vnuka je treba pri ponudniku posebej preveriti, kdo je lahko imetnik računa, kdo ga lahko upravlja in komu pravno pripadajo sredstva.
Na čigavo ime naj bo varčevanje?
To je eno najpomembnejših vprašanj, ki se pogosto spregleda.
Če dedek ali babica varčujeta na svojem računu, je denar pravno njun, dokler ga ne podarita vnuku. Sama se tudi odločata, kdaj in pod kakšnimi pogoji mu ga bosta izročila.
Če je račun odprt na otrokovo ime, je denar praviloma otrokovo premoženje. Starši oziroma zakoniti zastopniki ga upravljajo v otrokovo korist.
Obe možnosti imata prednosti in slabosti.
Varčevanje na ime starega starša
Prednosti:
- več nadzora nad denarjem,
- možnost spremembe namena varčevanja,
- vnuk pri 18 letih ne dobi nujno samodejnega dostopa do celotnega zneska.
Slabosti:
- denar je del premoženja starega starša,
- ob podaritvi ali dedovanju lahko nastanejo dodatna pravna in davčna vprašanja,
- namen varčevanja ni pravno ločen od drugega premoženja.
Varčevanje na otrokovo ime
Prednosti:
- jasno je, komu denar pripada,
- sredstva so ločena od premoženja staršev in starih staršev,
- varčevanje je neposredno povezano z otrokom.
Slabosti:
- razpolaganje z otrokovim premoženjem je lahko omejeno,
- otrok lahko ob polnoletnosti pridobi popoln nadzor nad denarjem,
- vsi ponudniki ne omogočajo računov za mladoletnike.
Pred odprtjem je zato smiselno razmisliti, ali želite otroku pri 18 letih predati denar brez omejitev ali želite ohraniti nadzor tudi pozneje.
Katera možnost je primerna za koga?
Obrestovani račun
Primeren je za vas, če:
- ne želite nihanja vrednosti,
- boste denar morda potrebovali v nekaj letih,
- vam je pomembna hitra dostopnost,
- še niste pripravljeni na vlaganje.
Dolgoročno pa obstaja tveganje, da obresti ne bodo dohajale inflacije.
Slovenski vzajemni sklad
Primeren je za vas, če:
- želite pomoč domačega ponudnika,
- ne želite sami izbirati borznega posrednika,
- vam je pomembna enostavna administracija,
- sprejemate praviloma višje stroške.
Pred sklenitvijo primerjajte stroške več ponudnikov.
Globalni ETF prek borznega posrednika
Primeren je za vas, če:
- varčujete najmanj deset let,
- sprejemate nihanje vrednosti,
- želite nizke stroške,
- ste pripravljeni sami odpreti račun in voditi davčne evidence.
Za začetnika je lahko dovolj en široko razpršen ETF, vendar mora razumeti njegovo sestavo, stroške in tveganja.
INR
Primeren je za vas, če:
- vlagate dolgoročno,
- vam je pomembna davčna in administrativna poenostavitev,
- pri ponudniku najdete ustrezne naložbe,
- so stroški glede na višino vaših vplačil sprejemljivi.
INR ni samodejno boljša izbira od običajnega trgovalnega računa. Primerjati je treba celotne stroške, nabor naložb in predvideni način izplačevanja.
Kako začeti varčevati za vnuka?
Začetek ni nujno zapleten.
1. Določite namen
Bo denar namenjen študiju, prvemu stanovanju, vozniškemu izpitu ali splošnemu začetnemu kapitalu?
Od namena je odvisno, kdaj bo denar potreben.
2. Določite čas varčevanja
Daljše obdobje običajno omogoča večji delež naložb, katerih vrednost niha.
Za denar, ki ga boste potrebovali čez dve leti, ni smiselno prevzemati enakega tveganja kot za denar, ki ga bo otrok potreboval čez 18 let.
3. Izberite mesečni znesek
Bolj kot popoln začetni znesek je pomembna rednost.
Začnete lahko z 20, 30 ali 50 evri mesečno in znesek pozneje povečate.
4. Primerjajte stroške
Preverite:
- strošek vplačila,
- strošek nakupa,
- letne stroške sklada,
- strošek računa,
- strošek prodaje,
- stroške menjave valut.
5. Nastavite avtomatsko vplačevanje
Trajnik ali avtomatski varčevalni načrt zmanjšata možnost, da bi na vplačilo pozabili.
6. Naložbe preverjajte občasno
Pri dolgoročnem varčevanju ni treba vsak dan spremljati gibanja borze.
Smiselno pa je enkrat ali dvakrat na leto preveriti:
- ali redna vplačila delujejo,
- ali so se stroški spremenili,
- ali je naložba še primerna,
- ali se približuje čas, ko boste denar potrebovali.
Najpogostejše napake pri varčevanju za vnuka
Predolgo odlašanje
Pri dolgoročnem varčevanju je čas pomembnejši od popolnega trenutka za začetek.
Ves denar ostane na neobrestovanem računu
Tak denar je sicer številčno nespremenjen, vendar lahko zaradi inflacije izgublja kupno moč.
Izbira naložbe samo na podlagi preteklega donosa
Sklad, ki je bil najboljši v zadnjem letu, ni nujno najboljša dolgoročna izbira.
Spregledani stroški
Visoki letni stroški se dolgoročno seštevajo in zmanjšujejo učinek obrestno-obrestnega računa.
Preveliko tveganje tik pred izplačilom
Če bo otrok denar potreboval čez leto ali dve, je lahko nevarno, da je celoten znesek še vedno v delniških naložbah.
Nepremišljena izbira imetnika računa
Pred odprtjem se odločite, komu bo denar pravno pripadal in kdo bo lahko z njim razpolagal.
Pogosta vprašanja
Koliko naj vsak mesec varčujem za vnuka?
Univerzalnega zneska ni. Pomembno je, da je znesek dovolj nizek, da ga lahko redno vplačujete več let.
Tudi 20 ali 30 evrov mesečno je bolje kot čakanje na trenutek, ko boste lahko namenili več.
Je 50 evrov mesečno dovolj?
V 18 letih boste brez donosa vplačali 10.800 evrov. Z obrestmi oziroma donosom je lahko končni znesek višji.
Pomembna sta predvsem dolžina varčevanja in rednost vplačil.
Je bolje varčevati ali vlagati?
Odvisno je od časa in vaše pripravljenosti na tveganje.
Za kratko obdobje je praviloma primernejše varčevanje na manj tveganem računu. Za obdobje desetih, petnajstih ali več let je mogoče razmisliti o delu denarja v razpršenih naložbah.
Ali lahko pri ETF-ju izgubim denar?
Da. Vrednost ETF-ja se lahko zniža, tudi občutno.
Široka razpršenost zmanjša tveganje posameznega podjetja, ne odpravi pa tveganja celotnega trga.
Ali je ETF varnejši od posamezne delnice?
Široko razpršen ETF je praviloma manj odvisen od uspeha enega podjetja kot posamezna delnica.
Kljub temu se lahko njegova vrednost ob padcu trga močno zniža.
Ali moram pri ETF-jih vsako leto oddajati davčno napoved?
Ne samo zato, ker ETF imate.
Napoved je praviloma potrebna, ko ETF prodate oziroma ga drugače odsvojite. Če ga samo kupujete in držite, napovedi za kapitalski dobiček zaradi samega imetništva praviloma ne oddajate.
Ali je INR vedno najboljša izbira?
Ne.
INR ima davčne in administrativne prednosti, vendar je treba primerjati stroške, ponudbo naložb in pogoje izplačevanja.
Pri majhnih mesečnih vplačilih so lahko stroški ponudnika še posebej pomembni.
Kaj je najpomembnejše?
Najpomembnejše ni, da izberete najbolj zapleteno finančno rešitev.
Pomembno je, da:
- začnete dovolj zgodaj,
- varčujete redno,
- razumete tveganja,
- preverite stroške,
- denarja ne pustite 18 let na računu brez obresti zgolj zato, ker se ne morete odločiti.
Za nekoga bo primerna kombinacija obrestovanega računa in vzajemnega sklada. Drugi bo izbral mesečno vlaganje v globalni ETF. Tretji bo ocenil, da mu najbolj ustreza INR.
Popolne rešitve za vse ni. Dobra rešitev je tista, ki jo razumete, katere stroške poznate in pri kateri boste lahko vztrajali dovolj dolgo.
Viri in nadaljnje branje
Opozorilo: Članek je splošen informativni pregled in ne predstavlja osebnega finančnega, naložbenega, pravnega ali davčnega svetovanja. Donosi niso zagotovljeni, vrednost naložb pa lahko raste ali pada. Obrestne mere, stroški ponudnikov in davčna zakonodaja se spreminjajo, zato pred odločitvijo preverite aktualne pogoje.