Lepe zaobljube lepo gorijo

Položnice za odvoz smeti bodo v prihajajočih mesecih sigurno višje. Menda kar 80% vseh novoletnih zaobljub v prvih šestih mesecih konča, ja, v smeteh.

Tudi pri zaobljubah se je treba držati ločevanja odpadkov. Večina jih gre med organske, saj govorijo o bolj kvalitetnem prehranjevanju ter rednem miganju. Nekateri celo kupijo večmesečne karte za fitnese in vodene vadbe. Te kartice so lahko zelo zahrbtne, saj gre za plastificiran papir. Verjetno pašejo med mešane odpadke. Spet pri drugih gre za kartonček v plastičnem ovitku. Tu dileme ni.

Jaz sem danes mislim da tretjič štartal z tibetanskimi vajami. S tremi ponovitvami na vajo. Da sem v zadnjem času zelo resno zastavil nešportno in nezdravo življenje, sem na polno začutil pri četrti vaji – mostu, kjer so noge in trebušni del še sodelovali, ramenski obroč pa je bil okreten toliko kot pri egipčanskih mumijah.

Mummy of an Upper-class Egyptian male from the...
Mummy of an Upper-class Egyptian male from the Saite eriod. (Photo credit: Wikipedia)

Obljubiti nekaj samemu sebi je res enostavno. Recimo, kadilci pravijo, da je težko nehati kaditi. Pa ni res. Imam par prijateljev, ki so že vsak vsaj stokrat prenehali kaditi. Kar je dokaz, da nehati ni težko. Seveda, drugo je, da se izrečene obljube tudi držimo.

Kaj bi si za letos lahko obljubil, kar si v preteklih letih še nisem?
Manj je več, bi rekel Marko Roblek.

English: Graduation
English: Graduation (Photo credit: Wikipedia)

Enkrat te dni…

… bom začel poslušati svoje telo in začel jesti take količine hrane, kot jih potrebujem. Saj je čisto v redu, če je človek fleksibilen, samo fleksibilnost mojega želodca gre čez vse zdrave meje. Se mi zdi, da se sproti širi, zato z lahkoto zbaše vase (prelaganje odgovornosti ;)) res velike količine hrane. Sploh, če so dozirane v majhnih količinah. Narezki so tak dober primer naravnega sovražnika. Ali pa fondi. Obup :o.

Ali pa današnja nenapovedana večerja (napovedal sem si jo sam, da ne bo pomote). Seveda sem imel v planu pojesti preostanek solate s prejšnjega vikenda (po moje bi zelena ostala še tedne 😮 …), a kaj, ko se je moja požrešnost spomnila na zmrznjeno vrečko Hoferjevih piščančjih bedrc. Za 3/4 kile jih je (bilo) Za slabe pol ure sem jih vrgel v pečico na 200 stopinj C.

Pa še zanič so bila. Namesto ščepca soli in popra kila E marinade.

Hoferjeva E-bedrca
Hoferjeva E-bedrca

 

Enkrat te dni bom začel poslušat svoje telo, ki mi že leta govori, da mu ni všeč način mojega prehranjevanja. Saj tudi meni ni…

Bolje jesti in pokuriti kot stradati

Ena izmed nagrad po pretečenih petih krogih okoli blejskega jezera na Nevergiveup.si – Tečem, da pomagam 2012 – humanitarnem dogodku je bila tudi polovica nič kaj dosti krivega piščanca. Kandidat bi sicer bil še precej manjši (in bolj zdrav), če bi bil bolj aktiven v svojem prejšnjem življenju, a – priznam – na to žal ni imel kaj dosti vpliva.

Več o tem sem že pisal v zgodbi o ljudožercih. O humanitarnem projektu “Tečem, da pomagam” pa bom kakšno že še napisal… (povezava)

Doživjeti stotu*

Mi, otroci s postaje Tarahumara bomo doživeli najmanj sto let. Na predvečer 112. rojstnega dne bom umrl pri rutinski menjavi levega kolka. Jaz sem za. Vseeno bi bilo fer, da če sem že plačal nov kolk, da ga spravite za kakšnega drugega sorodnika.

Še ena prednost tako dolgega življenja obstaja. Lahko bom koristil par let penzije. V to ponzi shemo bom vplačeval vsaj 60 let, fer bi bilo, da bi zadnjih 30 let vsaj kaj imel od tega. Za posladek. Kljub vsakomesečnim nemajhnim vplačilom v pokojninski ponzi sklad, bom zaslužen penzion lahko koristil samo za svoje tablete :p

Astataksin: Naravni antioksidant astaksantin, pridobljen iz alge Haematococcus. Jemanje Bioastina priporočamo osebam, ki so fizično ali psihično preobremenjene, športnikom ter vsem, ki s hrano v telo ne vnesejo dovolj antioksidantov (vir).

Generic regular strength enteric coated 325mg ...
Image via Wikipedia

Beta karoten: Naravni provitamin A v kapsulah, ki predstavlja dopolnilo vsakodnevnim potrebam po tem vitaminu.
In vivo in in vitro študije so pokazale, da ima sposobnost zavarovati DNA pred radikali, zavira angiogenezo, proliferacijo in celično apoptozo. Whateva 🙂

Silicijev gel: za močne nohte in bujno frizuro.

Basica sport: Želite premagati vsakdanji stres, pustiti zadaj vso hektiko in vzpostaviti pravilno kislo-bazično ravnotežje? Potem ste zreli za terapijo z Basico, ki vam bo pomagala izravnati kislo-bazično ravnotežje in ponovno priti do dobrega počutja (vir).

Chia semena: „superhrana“ 21. stoletja. Do sedaj je bilo odkritih in zabeleženih že več kot 25 pozitivnih učinkov uporabe živila Chia. Takšno moč lahko v enem semenu združi samo narava in Chia je eno redkih živil, ki ga dobite v popolnoma neokrnjeni obliki in gensko nespremenjenega, torej točno takega, kot ga je narava ustvarila (vir).

V katero smer gremo pa jutri odtečt slabih 100 kilometrov :D?

*http://en.wikipedia.org/wiki/Do%C5%BEivjeti_stotu

Enhanced by Zemanta

Jansa, vaya con Dios – Janša, pojdi z bogom

PRESIDENT OF IRAN AHMADINEJAD:         KNOW YO...
Image by SS&SS via Flickr

Zadnji prostati Avstrije* – Sloveniji vzameš notranjega sovražnika in glavni problem – komunistični terorizem pogine.

Če bi se Janša kot večni mučenik po več kot 20-letnem vztrajanju na slovenski politični sceni umaknil iz prve vrste, bi slovenska levica – neprikrita kontinuiteta prejšnjega režima, odpadla kot z gumijastim prstanom povezan hemoroid, ki so mu po takem enostavnem operativnem posegu dobesedno šteti dnevi.

Še enega takega notranjega sovražnika ne izoblikuješ kar tako.

Janša, pojdi z bogom…

*Tako poimenovanje Slovenije žal ni moja domislica.

Enhanced by Zemanta

Tekaška sezona 2012 je odprta…

Včeraj sredi dneva še nisem vedel, da bo ravno ta isti dan – prvi tekaški dan v tem letu. Nataša Š. mi je zelo potiho in zelo na ušesa in zelo v njeni pisarni zaupala, da je vstala sredi noči in na domžalskem stadionu, kjer ni psov, naredila cele 3 kroge. Kar je 3 kroge več kot v zadnjih par sto letih. Tako sem bil vesel zanjo – zapriseženo kadilko neštetih izgovor v prid zdravemu življenju, da sem pozabil na svoja piskajoča pljuča, ki so me v zadnjih dneh minulega leta ustavila, da nisem pretekel 1.000 km v celem letu, ter se odločil, da tekaški post presekam. S prvim letošnjim tekom…

Vrhnika-Valvasor
Image via Wikipedia

Prijetnih 7,45 kilometra. Klasični nočni krog z Vrhnike po Robovi mimo Slomška do Vrtnarije ter po stari železnici do Sinje Gorice pa nazaj do Zlatice in spet mimo Slomška po Robovi cesti domov.

Tek je eno tako prijetno opravilo, kjer ne moreš uporabljati telefonov (razen včasih za muziko, ko redni mp3 crkne) ali računalnikov. Čista milina. Pamet pa vsaj pri ne-najdaljših tekih dela na polno. Največkrat genialne misli pridejo in grejo, ostanejo samo še nekje v zraku. Včerajšnje misli se niso izgubile, zato sem prišel na genialno idejo, da bi vsaj eno od njih razvijal naprej.

Dražgoše - spomenik
Image via Wikipedia

Osnovna ideja je ta, da bi se imeli v službi (Časnik Finance) bolje/lepše. Ker čas ni najbolj naklonjen dodatnemu finančnemu nagrajevanju, bi lahko na relativno enostaven način poskrbeli, da bi zaposleni bolj z veseljem prihajali v službo, kar pomeni, da bi poskrbeli za boljše odnose med zaposlenimi, da bi se naučili obvladovat stres in podobno. Vseeno več kot 8 ur preždimo v službi. Časi res niso enostavni. Ideja je ta, da bi interno kvazi fizkulturno društvo “Od medveda do bika” organiziralo različna skupinska športa druženja: planinske pohode, skupne tekaške treninge… Na Financah imamo precej heterogene oddelke (novinarji, tržniki, Poslovna akademija, telesales, podporne službe), na ta način pa bi se bolje spoznali, zrušili par pregrad, ki so nastali v dobrih časih. Finance bi poskrbele za recimo službene tekaške majice, kakšen prevoz, hribovsko joto. Vse skupaj nič, kar se financ tiče, plusov pa nebroj.
Popolnoma jasno mi je, da bomo na prvem tekaškem treningu nekje na PST-ju samo trije, in da bova na prvem pohodu na Grmado samo dva, ampak ni hudič, da nas sčasoma ne bo precej več, skupaj z našimi družinami, v letu ali treh bomo pa tako ali tako na Ratitovec rinili skupaj s poslovnimi partnerji.

Ko sem prišel do jote, sem bil že izpod tuša… Današnjih 9,77 km je minilo brez društva “Od medveda do bika”, sem pa idejo prav zanalašč zapisal, da ne bi prehitro odšla v pozabo. Današnji tek je minil v znamenju nove playliste “januar 2012”, včeraj sem drajsal še novembrsko.

Enhanced by Zemanta

991.8 km v 2011

V lanskem letu sem pretekel 8,8 kilometra manj kot v letu 2010 oziroma 839,8 kilometra več kot leta 2009 ;).

V nekaterih “kategorijah” je šlo na bolje, kar je super, šepa pa bolj enakomerna porazdelitev kilometrov po mesecih, zaradi česar letos ni padla tisočica. Ta je bila sicer zelo blizu in 26. decembra na teku v Dolskem tudi dosežena, a bolj natančen pregled tekov je pokazal, da je zmanjkalo še 8,2 kilometra. Sledilo je neizbežno: pljuča so v naslednjih dneh začela tanko piskat. In ker se imam za relativno normalnega čudaka, nisem želel tvegat. Še vedno tečem zaradi užitka.

  • tekel vse skupaj nekaj manj kot 97 ur,
  • 83× šel laufat,
  • bil na sedmih tekaških tekmah (Sežana, Umag, Bevke, Bled, Amsterdam, Dolsko) +Nevergiveup,
  • najljubša tekma: Bevke (deklice zale, pozabite na DM-ov lezbični show, pridite raje na bevški šou).
  • najkrajši tek – 3,02 km,
  • najdaljši tek – 30,5 km,
  • najbolj humanitaren tek – Nevergiveup (30,1 km)
  • najmanj pretekel aprila – 24,0 km (prokleta pijača),
  • največ pretekel junija – 151,9 km (zaradi proklete pijače aprila in maja).

Trivia:

  • sezono pričel z ortopedskimi vložki za 120 EUR, zaključil v minimalističnih VIVO Barefoot Evo za 87 EUR,
  • makro poškodbe: plantarni fasciitis (po vseh neuspelih poskusih zdravljenja zdaj prisegam na raztezanje, imam pa tudi že kontakt od enega koprskega zdravilca),
  • mikro poškodbe: do krvi odrgnjeni nipli, notranjost stegen, par izgubljenih nohtov na nogi (dva kazalca in en palec)…
  • najhitrejši komad: http://youtu.be/faMKAUW1ks0,
  • najbolj motivacijski komad: http://youtu.be/oJwWA0LCDXM.

Vzorniki:

Top:
Koga sem volil na predčasnih volitvah in koga bi najraje “volil”?
Gremo letos skupaj?
Enhanced by Zemanta

Težki časi za ljudožerce…

Chuck
Slika via Wikipedia

Pohan piščanec je bil leta moj kralj živali. Zaradi vsega teženja glede ocvrte hrane je od kralja ostalo samo še meso, kar je nekako tako, kot da bi pri munchmellowsih kupoval in jedel samo spenjen beljak v notranjosti.

Prezeblega kralja še vedno kupujem pri naših dveh največjih trgovcih. Kadar se počutim dovolj adrenalinsko, ga vzamem pri mesarju, ko je plača, pa zapakiranega iz hladnilnika. Saj razlike ni bistvene. Pri zapakirani varianti dobiš kralja že obritega, mesarjev pa nosi par tedensko bradico.

A ker sem tudi sam ljubitelj kosmatih obraznih dodatkov, ki ločijo pravega moškega od prave ženske, me to sploh ne moti.

Vsakič znova sem šokiran nad tem, da moram kupiti cel trop kraljev, da bi iz njih dobil vsaj eno normalno porcijo mišic (ki bi vsaj malo zapolnile dedni manko). Res, namesto da bi kralja vrgel v vrelo vodo, ga slekel, obrisal in vrgel v ponev (z ne preveč olja), se moram še nadaljnih 15 minut pregovarjat z njim, zakaj je celo življenje šprical ure telovadbe.

Saj strupen zaradi pomanjkanja rekreacije verjetno ni, a prav zdrav pa tudi ne zgleda.

Vedno znova mi ugovarja, da ni sam kriv, da tudi starši niso krivi, pač pa da je sistem tak, da če bi se dalo, bi tudi njihovi porodničarji uvedli carski rez, da bi se lahko izlegli že v XXXL velikosti. Iz porodniške sobe bi šli direkt v operacijsko…

Ljudožerec in Ljubezen skozi želodec

V glavnem, kaj hočem povedati.

Smilijo se mi metro ljudožerci, ki nabašejo na Američana. Prepričan sem, da raje prestopijo med vegetarijance, kot pa da bi se trudili z liposukcijo maščobe, preden bi ga lahko obrnili na žaru (z ne preveč arašidovega masla).

Nduku Nduku bi znal povedati: saj strupen zaradi vse odvečne maščobe pod kožo verjetno ni, a prav zdrav pa tudi ne zgleda…

Enhanced by Zemanta

Ljudske modrosti

Mama strah je znotraj votla, okrog pa je vse skupaj nič ni, hčerka recesija je okrogla in debela, s sladoledom v roki, sredi oceana – vsa nasmejana…

Čas pod menoj že spominja na makadam, čas pred menoj pa le še kot hudo zavožen kolovoz. Kar sploh ni tako slabo, če vem, da bom spet peš hodil, ker bo karkoli na štirih kolesih v prihodnje predstavljalo čisto prevelik zalogaj zame. Bolje, kot da mi pod nogami plava kaj tekočega. Sem namreč bolj slab, a siguren plavalec. Tako kot Mankoču so tudi meni 25-metrski bazeni ljubši…

At the market (foto: Andrej Nagode)
At the market (foto: Andrej Nagode)

Res, prihodnost mi ne kaže nič lepega, zato se nanjo z manjšimi protirecesijskimi ukrepi že pripravljam, če ne kar privajam. Zamenjal sem najboljšega soseda s tisto bolj prijazno sosedo, ki mi steklenico srebrne radgonske proda za skoraj par evrov ceneje. Pri njej bom kupoval tudi jagode, ko pride čas zato. Zaenkrat jagode še izgledajo kot recesijski strah – okrogle in debele, znotraj pa votle. Ah, kaj kompliciram, začel bom kupovat fragoline – šampanjce z okusom po jagodah. Samo, da bom šparal, pa naj stane, kolikor hoče…

Tako kot že v rani mladosti bom omejil svoje umivanje. Odkar se včasih tudi večkrat na dan tuširam, imam kožo že čisto uničeno. Zato potrebujem dodatne kreme za moško kožo med 25 in 35 letom za redno tuširanje, ki mi kožo naredi spet mehko in sijočo. Če omejim tuširanje na enkrat tedensko, bom privarčeval pri vodi in kozmetiki, ob nedeljah zvečer pa bom – svež po umivanju – gledal Mariota. Sam doma. Saj se nihče ne bo želel več družiti z mano…

Recesija bo nehote prinesla tudi pozitivne učinke. Potovalne agencije bodo spet postale turistične. Ponujale bodo aktivne počitnice na podeželju. Ob vikendih se bomo s krompirjevimi žaklji nabasali na sindikalne avtobuse zavoda za zaposlovanje ter rabutali po rodovitnih slovenskih podeželjih. Šlo bo za izrazito sezonski turizem, saj bo katalog izletov zelo odvisen od setvenega koledarja. Če bomo spomladi dovolj pridni nabiralci, si bomo lahko poleti vzeli prost vikend. Šli bomo na morje. Tako kot že včasih. Krasni časi. 10 dni smo uživali v sveti preproščini razmajane adriine prikolice, dan pred odhodom pa mi je mama kupila pomfri . Pa še gužve ne bo na cesti, saj si vsi tudi takega kampinga ne bodo mogli privoščiti. Upam, da tudi sam ne bom med njimi. Kakšni bedniki…

Volitev, kot jih poznamo danes, ne bomo več imeli. Volilni molk bo trajal ves čas med volitvami, le na predvolilno soboto se bodo kandidati namesto plakatov postavili na osrednje mestne trge ter v prazno (ne pozabite, da bomo polnoletni takrat na podeželju) skandirali politična gesla. Volitve bodo zgolj formalnost, saj se bodo leve in desne stranke ne glede na rezultate menjavale na oblasti vsake pol leta. Na ta način bomo zadovoljili delu ljudstva, ki bi se rada ukvarjala s politiko, na izhod iz recesije pa tako ali tako nikoli nismo in ne bomo imeli vpliva. Končno bomo enakovredni Evropejci. Vsi enako v riti…

Čakalne vrste v bolnišnicah se bodo občutno zmanjšale. Jedli bomo veliko manj oziroma toliko, kot potrebujemo, zaradi turizma na podeželju pa bomo močni in lepo zagoreli. Zato se bo zmanjšalo število srčnih bolnikov, kri se nam bo spet v svobodnem tempu pretakala po odmašenih žilah. Gležnji, kolena in ostali sklepi nam bodo hvaležni, ker po njih ne bodo več udrihali debeli sloni in zamaščene podvodne kobile, ki so prepričane, da na debelo namazana rdeča šminka skrije tistih odvečnih 30 kilogramov. V tako preprostem svetu bo še stres izginil. Z njim pa ogromno bolnikov, ki zdaj skupaj z zdravniki dan za dnem ugotavljajo, od kod neznosne migrene, razdražen želodec, kamnolomi, neenakomerna bitja srca, okvare vseh preostalih organov, posivelosti, izpadanje zob in tisto zadnje, ki je sicer ponavadi kar prvo – impotenca. Kolateralna škoda bo neizbežna. A tistih nekaj par deset več psihiatričnih zaporov na zdravstveno malho ne bo imelo vpliva. Zdravstvo bo končno spet brezplačno.

Tudi šolstvo bo spet brezplačno. Vsak državljan bo ob polnoletnosti avtomatsko vpisan na fakulteto. Tako kot do zdaj. Da bomo postali najpametnejši narod, ko bomo enkrat prilezli iz recesije. Kdor ne bo sprejet na želeno fakulteto, bo brezplačno študiral na Fakulteti za državno upravo in druga trošenja tujega časa in denarja. Predmetnik res ne bo najbolj obetaven, a skupaj s potrdili o vpisu boš vsako leto prejel še 20 žetonov za kavo in subvencionirane cigarete…

A na recesijo se ne pripravljam samo jaz. Čeprav jaz z njo že prav pretiravam. Začel sem varčevati tudi s spletnim prostorom. Bloga zato ne pišem tako redno, kot sem obljubil…
Veseli me, da se recesije končno zavedajo tudi na Košarkarski zvezi Slovenije. Organizacija, ki se z evropskim prvenstvom na Poljskem pripravlja na nove reprezentančne dimenzije, se zaveda svoje okroglosti in debelosti, zato je vsak cent pri vzdrževanju stanja kot je – pomemben. Takoj po izvolitvi novega predsednika Združenja košarkarskih sodnikov Slovenije, ki se trenutno ukvarja z res velikimi dolgovi klubov do sodnikov in komisarjev, je KZS pričel ZKSS-ju zaračunavati najemnino za souporabo prostorov. Verjetno ne smemo zanemariti dejstva, da na sodniških volitvah pač nista zmagala kandidata, ki bi bila po volji ljubljenih vodij in ostalih ljubiteljev ljudskih modrosti Košarkarske zveze Slovenije.

Da ne bi bolelo

Zdravje. Nikoli ga ni dovolj. Živeti 120 let in zdrav umreti ni nekaj groznega, ampak nekaj čudovitega. 120 je poštena starost, tako ali tako bomo šele pri 100-ih šli v penzijo. Kolena, ki jih bom uničeval po 50-em na maratonih, pa mi bodo po dekadah menjali v kiosku poleg trafike. Tako, rutinsko, ne da bi za operacijo izpustil en sam službeni dan.

Prepričan sem, da bo tako. Včeraj so mi odkrili življensko črto na levi roki, ki to potrjuje. Tako je dolga, da pride skoraj naokrog. Mogoče ta krog nakazuje obstoj reinkarnacije. Čisto možno. Verjamem, da sem bil v prejšnjem življenju želva. Dolga življenja so mi usojena torej. Reinkarnacija je super zadeva. Sprošča. Saj ni potrebno biti obremenjen s smrtjo. Smrt in rojstvo sta eno. Že res, da je rahlo neudobno, če si enkrat krokodil in se zadušiš s kakšnim belopoltim Avstralcem brez smisla za humor, v naslednjem trenutku pa se zbudiš kot WC račka. A po drugi strani – poglej vse vernike. S krstom, obhajilom in birmo sprejmejo reinkarnacijo in se rešijo odgovornosti. Spet že res, da večina vernikov misli, da bo po smrti pristala v nebesih, kjerkoli že to je. Možno, da jih kakšen resen svetovni popotnik celo najde, večina pa itak pristane v peklu. Od tod razlog klimatskih sprememb na zemlji. Ne izpušni plini, neločevanje odpadkov, krčenje gozdov, goveji drekci in ne vem še kateri vsi izgovori. Preprosto gre vedno več ljudi v pekel, kjer jih hudič najprej pošlje pod tuš, da spere z njih vse tipične človeške lastnosti, in to gori. Zelo dobro gori. Mi 120-letniki moramo pa na stara leta hoditi oblečeni po plažah, kjer si italijanski nudisti že ob sedmih zjutraj pečejo jajčka na oko.

Verniki, ki največkrat hodijo na plažo čez dan, saj zjutraj nehodijo na jutranjo mašo in popoldne nehodijo na večerno mašo, so z reinkarnacijo pridobili ogromno. Poglej muslimane, čakajo v vrsti, da se lahko razstrelijo tako, da od njih ostane samo še kakšen zlat zob iz pol karata. Poglej kristjane, nabijajo z zvonovi, kot da je vsak dan sodni dan, pljuvajo čez komunizem in neprikrito povzdigujejo kolaboracijo, kot da bi komunizem pobijal svet že 2.000 let, cerkev pa šele 17 let na 50 podlage. Hmm, rdečo nit sem izgubil, a tole sem res moral napisati.

pujsZato ljubim fitnes. Ker z njim lahko napenjam tudi mišice, ne samo slepo črevo na veceju. Samo še ogromno ogledalo si moram namontirati na steno in strop, da se bom lahko gledal, medtem ko se bo biceps sprehajal po roki gor in dol. Da bom gledal joški, kako rasteta ob izvajanju metuljčka z utežmi – na klopi leže. Da bom občudoval paleto stegenskih mišic, ki brstijo ob izvajanju počepov s preveč utežmi. Še posebno ljubim vaje za hrbtne in ramenske mišice. Večina žensk jih ima le toliko, da lažje perilo obeša, večina moških – večina moških jih nima. Jaz pa se postavim pred ogledalom, napnem obe skupini mišic in izgledam kot popoln V. V kot vikaj me, tako dobro izgledam.

Rekreacija ne bi bila pol toliko zanimiva, če ne bi obstajali dodatki k prehrani. Že res, da je imel Kosobrin sto rešitev za vsak problem. A jaz sploh nimam problemov. Dodatki me preprosto vlečejo naprej. Noben normalni človek ne bi šel na jogging ob sedmih zjutraj na morju, če bi šel spat par ur pred tem, napoljnjen z alkoholom do zadnjega mišičnega vršička. Temu primerno sem se tudi zbudil, pomalical 2 kapsuli, ki jih Nasa uporablja kot dodatek gorivu pri izstrelu svojih raket, in bum. Poreč – Zelena Laguna – Plava Laguna – Pluton – Neptun – Zelena Laguna – Poreč. 16 kilometrov. Mami, mami, a lahko plavam še do Krka in nazaj?

Moj edini resni problem je trebušni šestorček. Vsa teorija okoli njih mi je jasna. Če je potrebno vsako mišično skupino trenirati enkrat tedensko, 3 različne vaje, 3 serije, 10 ponovitev, pri trebušnih mišicah ni nič drugače. Še lažje je. Po zadnjih raziskavah sploh ni potrebno delati ločene vaje za spodnje in zgornje ter stranske mišice. Neumnost, dovolj je dvakrat tedensko narediti tri serije po deset ponovitev osnovne vaje za trebušne mišice. Za vse ostalo poskrbita pravilna prehrana ter aerobni treningi. V tem pa prav vsi ne vidimo ravno kakšne blazne romantike. Dejansko ima vsak povprečni rekreativec six-packe na trebuhu že pripravljene, a so žal varno prekriti s slojem sale.

Pomembno se mi zdi, da je rekreacija del življenja slehernega posameznika, ki plačuje zdravstveno zavarovanje. Izgovor, da ni dovolj časa, bi bilo treba prepovedati. Ker to ni tako, je verjetnost, da te telo kaznuje, večje. Več časa porabiš za slab spanec, lahko pa bi bilo obratno – manj, a več kvalitetnega spanja. Razliko v času lahko porabiš za prijetnejša opravila v postelji. Piljenje in lakiranje nohtov na primer. Nočem izpasti kot pridigarji v cerkvi, ki ti v zameno za denar ne dajo nič, oziroma ti še škodujejo, ker te poneumljajo.

Poglej, z zdravim načinom življenja lahko postaneš optimist (vse cerkve se bodo porušile, vse cerkve se bodo porušile), v službi rešuješ probleme kot za stavo, razen, če si veren, potem je tvoja naloga probleme ustvarjati. Še najbolj zoprne sodelavce lažje prenašaš, saj na vsako njihovo konstantno jambranje, zakaj za svoje ne delo niso bolje plačani, vedno najdeš novo domislico, ki jim zapre usta. Recimo v stilu: »Peter, Pavel, Tomaž, Janez (poljubno izberi), popolnoma se strinjam s tabo. Najmanj, kar zaslužiš, je mesečni bonus, ker ti vedno znova uspe, da pri spanju na tako neudobnem stolu, kot je Spinalis, ne zgrmiš na tla.« Po drugi strani se sodelavkam upaš direktno v faco povedati, da njena modrica ni posledica preveč spoliranih stopnic, ampak prašičje šape njenega kretenska moža iz društva neanonimnih alkoholikov, in da ta modrica ni bila zadnja, tudi če ji je obljubil, da je ne bo več tepel za brez veze.

galileoČlovek se danes res upravičeno lahko vpraša, kam se vrti ta svet. Zaslugo za to ima 7. člen ustave, ki loči cerkev od države. Ko takega člena še ni bilo, o takih stvareh ni bilo prijetno na glas govoriti. Če že, so ti ponudili govorniški oder sredi trga, tvoj nastop je spremljala horda izobražencev. Vse skupaj pa je organizator dogodka vedno začinil s točko z ognjem, da se je govorca bolje videlo in slišalo, dokler ni od njega ostal samo še zvezdniški prah.

Zdravja je na svetu dovolj. Pa ne na način kot krompirja, denarja ali gela za lase. Te trije so samo nepravično razporejeni. Zdravja na svetu je dovolj zato, ker ni – pa bi morala biti – neka blazno iskana surovina. Preveč jo je, poceni je, največkrat celo zastonj. Samo pobrati jo je treba, ko ti pride pod noge, ne pa brcnit stran.

V službah lahko uporabljamo stopnice namesto dvigala. Nekih stolpnic v Sloveniji itak nimamo. Možnost resnega terorističnega napada je s tem skoraj izničena. Razen če bi kakšnega muslimana-padalca, opasanega s pravo vero, zaneslo z zračne poti za Vatikan in bi eksplodiral na letališču Jožeta Pučnika, ne da bi sploh vedel, da je Pučnik najbolj pomembna figura v vsej slovenski zgodovini.
Pučnik je sigurno spil dnevno vsaj par litrov vode. In to je dobro. Priporočam mrzlo. Tako telo porabi precej kalorij že zato, da jo segreje. Voda pa telo tudi prečisti in svinjarijo spusti skozi školjko ali banjo.

Če zjutraj poješ zajtrk in še pred prvo kavo spiješ skodelico zelenega čaja, dobiš energijo za prvih par ur v službi. Do kosila si nato privoščiš še kakšno sadje, rižkota, tudi čokoladico, karkoli, samo da na kosilo ne odrineš sestradan. Popoldne spet lahko poješ kakšno malo neumnost večkrat, za večerjo pa do osmih celega purana, če ti paše. Rezultat bo manj maščob, več moči, ogromen nasmešek. Pri moških je ta nasmešek še večji, ker lahko po dolgem času na stranišču bolj natančno merijo, kamor ženske želijo, saj ni več trebuha, ki bi zakrival tankovsko cev.

Bodi dovolj. Iz superg že bruha ogenj. Letim v Star Maln.