Lepe zaobljube lepo gorijo

Položnice za odvoz smeti bodo v prihajajočih mesecih sigurno višje. Menda kar 80% vseh novoletnih zaobljub v prvih šestih mesecih konča, ja, v smeteh.

Tudi pri zaobljubah se je treba držati ločevanja odpadkov. Večina jih gre med organske, saj govorijo o bolj kvalitetnem prehranjevanju ter rednem miganju. Nekateri celo kupijo večmesečne karte za fitnese in vodene vadbe. Te kartice so lahko zelo zahrbtne, saj gre za plastificiran papir. Verjetno pašejo med mešane odpadke. Spet pri drugih gre za kartonček v plastičnem ovitku. Tu dileme ni.

Jaz sem danes mislim da tretjič štartal z tibetanskimi vajami. S tremi ponovitvami na vajo. Da sem v zadnjem času zelo resno zastavil nešportno in nezdravo življenje, sem na polno začutil pri četrti vaji – mostu, kjer so noge in trebušni del še sodelovali, ramenski obroč pa je bil okreten toliko kot pri egipčanskih mumijah.

Mummy of an Upper-class Egyptian male from the...
Mummy of an Upper-class Egyptian male from the Saite eriod. (Photo credit: Wikipedia)

Obljubiti nekaj samemu sebi je res enostavno. Recimo, kadilci pravijo, da je težko nehati kaditi. Pa ni res. Imam par prijateljev, ki so že vsak vsaj stokrat prenehali kaditi. Kar je dokaz, da nehati ni težko. Seveda, drugo je, da se izrečene obljube tudi držimo.

Kaj bi si za letos lahko obljubil, kar si v preteklih letih še nisem?
Manj je več, bi rekel Marko Roblek.

English: Graduation
English: Graduation (Photo credit: Wikipedia)

Zbogom Paleovember – dobrodošel Paleo2013-

Na hitro:

veliko boljše počutje, nobene naključne napihnjenosti, boljše spanje, optimizem, manj šlaufov okoli trebuha, manj kilogramov, boljši prebavni procesi.

Na malo manj hitro:

za začetek bi rad poudaril, da se z Levinjo nisva šla pravega paleo prehranjevanja, pač pa sva ga bolj kot ne le posnemala. Razlog je zelo enostaven: pri paleo prehranjevanju (beseda dieta mi gre precej na živce) je velik poudarek na kvaliteti pojedenih živil, tako pri mesu kot pri zelenjavi. No, z Levinjo še nisva tako daleč, da bi se ukvarjala tudi s kvaliteto živil, sva pa paleovember izkoristila tudi za razmišljanje o tem. In tega razmišljanja je bilo precej.

Paleovember je žal ali ne-žal še vedno minil v mesnih ne-kvalitetah, ki jih ponujajo naše trgovine. Enako velja za zelenjavo.

O kvaliteti našega mesa sem enkrat pisal v prispevku: Težki časi za ljudožerce…

A nekvalitetnemu mesu, zelenjavi in sadju navkljub paleovembrski izziv smatram za nadvse uspešen. Brez resnih problemov sem preživel brez živil, ki so se mi do sedaj zdela nepogrešljiva: mlečnine, kruh, makaroni, riž, sladke pijače, pivo, sladkarije.

Prva stvar, ki sem jo opazil, je bila ta, da kljub lakoti v službi nisem več paničaril, kdaj gremo nafilat moj sod. Dejansko sem čutil lakoto, a sem brez problema počakal tudi par ur do obroka. Pa to ne pomeni, da sem zjutraj pojedel par kilogramov paleo hrane. Daleč od tega. Na meniju so bila redno poceni jajca, korenje, ocvirki, tuna.

V prvi polovici meseca sva z Levinjo pojedla zelo veliko sadja. Nisva pomislila, da je tudi v sadju ogromno sladkorja. Sadje je v primerjavi z zelenjavo itak niko i ništa, zato sva ga kasneje precej omejila. Sva si pa delala zelo okusne sokove in smoothije. Kot rečeno, sčasoma sva sadje pričela omejevati. Sam sem za zajtrk najraje jedel korenje, bučke ter olivno tuno na ocvirkih. Morda malo čudna kombinacija –  so what, bi rekel novi predsednik.

Zelo prav mi je prišel zapis o postenju in paleojedstvu avtorice Andreje Košir, ki ga je Marko pripopal na facebook stran. O hrani sem zadnja leta čisto preveč razmišljal, pa nikoli naredil nič kaj pametnega v katerokoli pravo smer. Ravno nasprotno – šel sem se tole! Andrejin prispevek mi je v paleo kontekstu dal vedeti, da čisto preveč mislim na hrano. In dejansko sem v tem mesecu o hrani razmišljal precej bolj neobremenjeno. Prežel me je občutek, ki ga nisem bil navajen – postal sem neodvisen od (slabe) hrane. Prvič v življenju si predstavljam, da kakšen dan sploh ne bi jedel. Res, čisto noro. In popolnoma izvedljivo.

V slabem mesecu dni sem izgubil približno 5 kilogramov. Tista zadnja številka je bolj vzpodbuda za naprej, šlo je za hotelsko nepreverjeno  tehtnico ;).  Po prevelikih hlačah sodeč je večino kilogramov izginilo direkt s trebuha. Šlaufki so praktično izginili. Če bi imel kaj trebušnih mišic, bi bile le-te morda celo vidne :).

Krvnega pregleda z Levinjo nisva opravila. Saj enkrat sva ga celo imela namen opravit, a naju je gužva v čakalnici odvrnila od tega.

Precej pogoste napihnjenosti v paleovembru praktično ni bilo. Le takrat, ko sem zaužil preveč zelja, se napihnjenosti ni dalo izogniti.

Paleo2013-

Zaradi res dobre paleovembrske izkušnje sem se odločil, da s podobnim načinom prehranjevanja nadaljujem tudi v prihodnje. Levinja je s 30-kilometrskim tekom iz Ljubljane na Vrhniko ter z odličnim malim maratonom v Palmanovi dokazala, da se ni potrebno predhodno basat s hidrati, da bi pretekel take razdalje. Že res, da je vmes pojedla par gelov in podobne nepaleo tekaške hrane, a preskok v glavi je bil dosežen.

Sladkarijam se nameravam tudi v prihodnje odpovedat. Z veseljem bom delal občasne izjeme.

Če se bo le dalo, bom alkohol spravil na minimum. Z veseljem bom delal občasne izjeme. Spet bo več cvička v igri.

Makaronom in rižu se bom še naprej izogibal. Z manjšim veseljem bom delal občasne izjeme.

Kruh je še mala zagonetka. Poskusil bom z brezglutenskim. Če ne bo šlo oziroma bo predrago, kruh – adijo.

Skratka, ne bi rad preveč kompliciral glede hrane. Dejansko bi rad čim manj mislil nanjo. Ker še za ženske ne verjamem, da so sposobne multitaskinga (kamoli tipi), bom misli raje namenil čemu pametnejšemu.

Marko Roblek, še enkrat najlepša hvala.

 

Paleovember

Mici, požen, mi smo prpravleni…

Z Levinjo sva danes štartava v 30-dnevni Paleo preizkus – Paleovembrom. Zakaj? Zaradi Robleka :). Že drugič.

O Paleo sem že pisal tule. Prvi preizkus se ni končal najbolje, saj sva se ga z Levinjo lotila preveč amatersko. Bolj za hec kot za res. Brez nekega blaznega cilja. To pa pač ne gre.

Roblek pravi, da sta se z Igorjem Zonikom Paleovembra (paleo+november; za tiste, ki tečejo bolj počasi) lotila “da bi imela še kakšnega sotrpina, s katerim bi skupaj jamrali nad tem, kako so nam sladkosti življenja prepovedane. A cela reč je dobila epske razsežnosti…

Robb Wolf - Paleorecept
Robb Wolf – Paleorecept

Za vse tiste, ki bi se lotili Paleovembra, sta ponudila knjigo Robba Wolfa – Paleorecept po polovični ceni. Ker sam vedno rabim veliko dodatne motivacije, sem knjigo z veseljem naročil. Knjiga je fenomenalna. Teoretično precej natančno razloži, kaj se dogaja s presnovnimi procesi v nas. V slovenščino jo je prevedel Branko Gradišnik – tekač, pisatelj in čudak z blaznim pisateljskim smislom za humor. Spomnim se, da sem pred leti-leti v knjižnici vprašal, če imajo kakšno komedijo za prebrat. In so mi predlagali knjigo Strogo zaupno! – na Irskem. Fenomenalni potopis.

Skratka, knjiga je skrajno zabavno čtivo, čeprav gre za smrtno resno tematiko. Ponuja tudi 30-dnevni jedilnik. Bolj podrobno morda ob drugem branju.

30-dnevni preizkus je ravno dovolj dolg, da ne gre za ekstremno odrekanje omiljeni prehrani (pica, pasta, alkohol, sladkarije), čeprav je lahko odvisnost od predelane hrane cel hudič. Po 30 dneh bi moral testiranec tudi ugotoviti, ali je fizično in mentalno bolj zdrav kot prej.

In kaj je bilo danes že na jedilniku?

  • Turška kava. Kava spada med pogojno sprejemljivo živilo. Seveda brez sladkorja in mleka. Ampak taka mi je že sedaj najboljša :).
  • Zajtrk: tuna v olivnem olju s korenčkom in dvema jajcema.

Gremo dalje!

Uvrstitev med prvih 10 na Nočni 10-ki

Uau, to je to. Leta napornega treniranja in odrekanja so končno obrodila sadove.

Bled lake, Slovenia
Bled lake, Slovenia (Photo credit: mirci)

Še ob pol desetih zvečer oziroma pol ure pred štartom je padalo kot iz škafa, zato je verjetno večina udeležencev beljske Nočne 10ke takrat že razmišljala o rahlo neudobnem scenariju – da bo glavni del prireditve preprosto odpadel. Pol ure prej je bil tak scenarij še bolj verjeten. Na prepolnih parkiriščih je bilo veliko prižganih luči, v katerih so kandidati čakali, kaj se bo izcimilo iz vremena.

Ko sva z Levinjo parkirala, je dež rahlo popustil. Dovolj, da sva pobrala mareli in jo odmarširala na prizorišče – po številki, pijačo in goody baga. Letos so organizatorji namesto klasičnih majic (ki jih imamo res že vsi par deset preveč) podarili konkretno brisačo. Po teku je še kako prav prišla.

Pol ure pred štartom je dež ponehal. Odvečno prtljago smo natrpali v hangar in se odpravili na štart, ki se je kot vedno nahajal 2 kilometra iz Zake.

Že pred tedni sem se odločil, da bom to Nočno 10ko oddelal bosonog. Ker so predpriprave na bosnogi tek precej bolj enostavne, sem na Bled prišel popolnoma nepripravljen – brez rute ali kape, brez vetrovke in kapuce. In predvsem brez timing čipa! Pa saj imam garmin 305, tako da brez časa in razdalje nisem ostal.

Štarter, animator in eden izmed najbolj srečnih ljudi, ker dež ni prekinil prireditve – Marko Roblek je ravno odšteval zadnje sekunde do štarta, ko sva prispela na štart. Do štarta sem se sprehodil še v supergah, ki sem jih totalno premočene z veseljem pustil pri Marku.

Bosonogi tek je fenomenalna izkušnja. Na roko (nogo?) so mi šle vse luže in sploh mokro cestišče. Pač, hlajenje vseeno prav pride. Preden sem se privadil na temo (prvih 5 minut), sem grdo pohodil en sam samcat kamenček, vse ostalo je šlo kot po maslu. Mislim, seveda ni šlo kot po maslu, cesta okoli Bleda je obupna, kar se asfalta tiče :). Je pa odzivnost med bosonogim tekom res fenomenalna. Načeloma zelo kratke korake lahko v hipu zamenjata antilopin odriv in neverjetna hitrost. Spomnim se, da me je v zadnjih kilometrih Levinja komaj še lovila, pa čeprav je bila obuta v tekaške superge. Tudi bosonogo prehitevanje je nekaj res neverjetnega. Blazno dober občutek, ko za par minut pozabiš, da v istem momentu, ko si na vrhuncu uživanja, grdi-grdi asfalt trga kose kože s tvojih podplatov :).

Skratka, bosonogi tek se mi zdi popolnoma varen z vidika asfaltne podlage. Zelo hitro pričneš ločevat prilepljen čigumi od kamenčka in podobno.

Večer/noč sva zaključila z obiskom blejskega Starega tigra, kjer sva si privoščila mešano jufko. Vrhunska je bila. Še toliko bolj, ker jo je nekaj ostalo še za zajtrk ;).

In ja, da se vrnem na začetek. Leta napornega treniranja in odrekanja so končno obrodila sadove. Uvrščen sem bil med top 10 tekačev v svoji kategoriji! Vseh tekačev, ki se niso izgubili v temi in so prišli do cilja, je bilo 1.081.

Pa kaj, če nas je bilo v kategoriji samo devet :).

Enhanced by Zemanta

Prvih 15 km v huaraches

Danes sem prvič sprobal huaraches sandale. Gre za tekaške sandale, ki naj bi jih uporabljali tudi Tarahumara indijanci iz knjige Rojeni za tek. Naročil sem jih pri Markotu Robleku na 2. bosonogem teku. Seveda, iz čistega heca. 20 evrov.

S pomočjo video navodil, ki mi jih je poslal Marko, sva me z levinjo uspela dovolj zvezat, da me ni bilo preveč strah. Do zadnjega koraka je zavezovanje zelo enostavno, pri zadnjem pa sva vozljanje malo priredila.

Občutek v huaraches je nekje med bosonogim tekom in tekom v vivo barefoot evo. Čutiš vsak kamenček, tistih par milimetrov te pa vseeno loči od podlage. Po parih kilometrih sem si sandale še enkrat zavezal. In potem se res niso več premikali. Špaga med prsti je res nemoteča.

Ker je tek v huaraches tako zelo podoben bosonogemu teku, je bilo današnjih 15 kilometrov za prvič kar malo preveč. Podlaga je bila mešana: kolovoz, makadam, asfalt. Podplat je (bil) precej izmučen. Malo tudi zaradi sobotnih hribovskih 21 kilometrov (Zaplana, Planina, Ulovka, Kuren).

All in all, totalen žur, še bom tekel z njimi. Jih bom pa res raje uporabljal za kakšne krajše teke. Sigurno pa kdaj tudi za službo ;).

 

Z manj prave hrane do ploskega trebuha

V moj feedly se je ujel blog Marka Robleka z zanimivim naslovom “minus 10 kil maščobe v dveh mesecih – brez športanja“. Ne bom ponavaljal vsega zapisanega. Poanta je ta, da si tip ni bil več všeč, ker je na sebi nosil preveč maščobe. Že nekaj časa se igra z različnimi načini prehranjevanja (=dietami). Paleo je ena izmed (trajnih) diet, ki preprosto povedano posnema prehranjevanje naših jamskih prednikov. Nobene predelane hrane, nobenih cukrov oziroma večine hrane, za katero menimo, da je dobra.

Okej, teorija me v bistvu ne zanima, v tem primeru pa le toliko, da mi je zanimiva ugotovitev, da ni vse v razmerju vnosa in kurjenja kalorij. Precej več je v tem, da pač ne ješ stvari, ki jih telo ne rabi. In menda so ogljikovi hidrati tak precejšen škodljivec. Kar se mene tiče, bi pomagalo že to, da bi se odrekel najhujšim prevarantom življenja: picam, belim makaronom, alkoholu, krompirju. Ampak to bi bilo pač preveč preprosto.

S foruma Vitezov dobrega teka sem si prekopiral jedilnike rekreativcev, ki so se lotili PALEO in PALEO light. Kar je kul pri PALEO prehranjevanju, je to, da ne sme biti stradanja. Jej, ne bodi lačen. Itak. Seveda bi bilo bolj primerno, če bi si zelenjavo, ki je btw veliko boljša od sadja, prideloval sam (ali pa kupoval kakšno res domačo), pa da bi si jo sam pripravljal, a to zaenkrat ni mogoče.

Rezultat današnjega šopingiranja je bil zatorej sledeč:

paleo

Ja, vem, precej konzerv, pa se s tem sploh ne obremenjujem. Počasi bom ugotovil, kaj mi sede in kaj ne, in potem se bom tudi k bolj naravnim različicam vrnil.

Menda s paleo prehranjevanjem privadiš telo, da za energijo kuri maščobe. Fino fajn. Jaz vseeno ogljikovih hidratov ne bom povsem črtal z jedilnika, jih bom pa zelo omejil. Na že omenjenem forumu en fant pravi, da so OH vseeno nujni, in da so priporočljivi takoj po aktivnosti. In da ne omenjam, da če praktično ne ješ OH, potem pa se dan pred tekmo konkretno nafilaš z njimi, na tekmi pokaš od energije. Okej, sem za. Vse skupaj bom kombiniral še s sirotko (whey proteini), da bo vnos beljakovin tak kot se za gre :).

Zakaj sploh in kaj pričakujem?

En forumaš je zapisal, da je pri spremembi načina prehranjevanja precej psihičnega testa. A si se v slabih trenutkih sposoben kontrolirati in ne planiti po čokoladi in ostalim pregreham?! Menda je začetek res težak. Lakota pa itak vodi k zoprnosti, zato se bom trudil, da pač ne bom lačen :).

Drugi razlog je ta, da bi rad že to jesen odtekel mali maraton pod 1:40. In kar nekaj sekund bi vsako minuto pridobil, če bi bil ene 5 kilogramov lažji.

In če bom 5 kilogramov lažji, ne bom imel trebuha in Tomažek, mali Tomažek bo zelo vesel.

In to je zelo veliko :).

2. Slovenski bosi tek

Kranj, ŠC Maratonc, 6. maj 2012, vreme spremenljivo oblačno.

Marko Roblek je skupaj s prijatelji organiziral že 2. Slovenski bosi tek. Lani ob tem času se mi še sanjalo ni, da obstaja bosonogi tek.

Letos se nas je kljub zelo slabi vremenski napovedi teka udeležilo več kot 100 tekačev. Večina je odtekla vse 3 kroge v skupni razdalji 7 kilometrov. Čas, uvrstitev in vse okoli tekmovalnosti danes sicer sploh niso bili v planu. Samo bosonoga ideja ter druženje.

Med tekom sem pohopsal vsako tretjo lužo. Je kar sedlo. En sam prst je pridelal en sam žulj.

Hvala organizatorjem za super dan. Menda smo zbrali več kot 100 parov rabljenih tekaških superg. Bravo mi!

Nagrada je bila božanska: piščanček, torta, namakanje noge v soli.

P.s.: pri Markotu sem naročil en par sandalov Huaraches. Komaj čakam, da jih dobim in sprobam. Hvala, hvala :).