Prvi tek na Planino nad Vrhniko

Že nekaj časa se ukvarjam z idejo, da bi večkrat tekel trail varianto. Trail ni nič drugega kot tek po bolj raznoliki površini. Več je makadama, pohodnih potk, kolovozov, brezpotja, predvsem pa je višinskih metrov precej več. V ta namen sem si za motivacijo omislil Nathanov HPL #020. Žal sem ga moral vrniti, ker so mi poslali starejši model, novega nimajo. A nisem obupal.

Po današnjem teku sem videl, da mi bo tak ali podoben tekaški nahrbtnik še prav prišel. Da ne bo šel v nič :).

Do tankovske sem tekel v zmernem tempu, v hrib pa sem šel čez Storžev grič kar po cesti. Meča in tetivi so takoj zajavkali. Prvi postanek je bil pri Županovi klopci. Slaba minuta za mišice spočit. Vsako “ravnino” sem izkoristil za res počasen tek, da sem prišel k sebi. Drugi postanek je sledil pri Klopci za ta zmatrane. Tretji del teka do vrha je bil najbolj naporen. Zadnjih sto metrov mi je piskalo iz vseh por. A mi je uspelo 🙂

Kar me je še posebej razveselilo, je to, da potem, ko sem se spustil do tiste širše poti, ki vodi čez Strmico v Star Maln, da je kar letelo :). Noge so bile lahke, korak pa poskočen, kot da ne bi bil ravnokar na Planini. Kilometri do doma so bili praktično vsi pod 5 min/km. Res sem zadovoljen. Pa še srnici sta mi prekrižali pot :).

 Povezava do teka.

Enhanced by Zemanta

122 kilometrov v januarju

1. Letošnji januar je bil tekaško zelo uspešen. Skupaj sem pretekel nekaj metrov več kot 122 kilometrov. Samo dvakrat sem v enem mesecu pretekel več (128,9km julija 2010 ter 151,9km junija 2011).

[singlepic id=4 w=120 h=151 mode=web20 float=right]Začel sem šele 9. januarja. Prehlad, ki je izviral iz globočin pljuč, in ki se je nepovabljen naselil v meni konec lanskega leta, je krivec za tako pozen štart tekaške sezone. Je bilo pa tekačem vreme kasneje veliko bolj naklonjeno. 22. januarja je bilo recimo ob osmih zvečer še vedno skoraj 10 stopinj celzija. To je na kratek rok super, na dolgi pa vem, da se to ne bo dobro končalo :).

Skratka, 9 tekov, ki so bili v povprečju daljši kot v preteklih letih. Ni druge, treba bo podaljšat razdalje, če želim manj težko premagovat daljše kilometrine.

V soboto, 28. januarja sem se zato odpravil na daljši tek in uspel preteči malo manj kot 28 kilometrov. Izbrana trasa teka mi je res kul. Grem čez tankovsko mimo Gromove Stare Vrhnike do Ligojne. Potem pa se tam čez spustim na Drenov Grič. To pot sem tekel še naprej po stari železniški progi do obnovljenega mostu pa še malo naprej, kjer sem prečkal avtocesto. Potem pa Bevke-Blatna Brezovica (zadaj v klanec in čez pokopališče)-Sinja Gorica. Povratek spet čez tankovsko. Podplati so sicer boleli, a bolečina je bila precej bolj optimistična kot v preteklih letih, ko sem pri taki razdalji bolj kot ne – jokal :o. Verjetno pomagajo bolj redni teki, pa tudi vsakodnevno raztegovanje vseh zadnjih nožnih mišic ne more škodovati. Še bolj razveseljiv je bil tempo – 5:40 min na kilometer. In zadnji kilometer je bil praktično najhitrejši. Zavedam se sicer, da je bil tek prehiter. Da bi moral daljše teke oddelat počasi, krajše pa hitreje. Ampak razmere so bile res fantastične :).

Podrobnosti teka: Garmin Connect.

[singlepic id=5 w=600 h=457 mode=web20 float=center]

2. V januarju sem postal član društva Nevergiveup.si. Pozitivne družbe ni nikoli preveč. Zato komaj čakam, da se ponovno udeležim kakšne nove prireditve pod njihovim pokroviteljstvom.  Recimo konec februarja se vidimo na Bledu – Tečem, da pomagam 2012. Več na http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?p=271265.

3. Za motivacijo si moram vsake toliko nekaj kupiti. Pri tenisu so to supergi, nov lopar, pri teku sem superge že “prerasel”, zato razmišljam, da bi si omislil tekaški ruzak. Salomonovi so kul, a pregrešno dragi, Nathanov HPL #020 pa je za dobrih 50 EUR čisto sprejemljiva kupčija. Za teke, daljše od 20 kilometrov se mi zdi tak back pack blazno uporabna stvar (za vodo, gele, malo hrane, telefon).

4. Februar, bodi dober z mano ;).