113 kilometrov v marcu

[singlepic id=33 w=228 h=137 mode=web20 float=right]Juhej, že tretji mesec zapored sem pretekel več kot 100 kilometrov. Ni bilo lahko. Sploh v prvi polovici meseca, ko sem imel napade nemotivacije. Pa sem na koncu le naredil 10 tekov. Pa še prvo tekmo sem vknjižil.

25. marca sem na 12. Malem kraškem maratonu pretekel letošnji prvi uradni polmaraton. Za tek sem porabil nekaj več kot 1:54 ure, kar je najslabši čas v zadnjih treh letih. A čas to pot ni bil najbolj pomemben. Bolj je bila pomembna družba pa lepo vreme … Vmes je bilo par kilometrov precej hitrih. In čutil sem, da bi lahko v tempu pod 5 min/km tekel večino časa. Dober občutek. Letošnja večja količina pretečenih kilometrov se nekje pač mora poznati. Mali kraški maraton vseeno ni najlažji tek in tudi če bi vztrajal pri hitrem tempu, bi me verjetno pobralo nekje na pol poti na Orlek.

Konec meseca je v planu Lošinjski polmaraton. Tek ni lahek, a še enkrat več bo v ospredju družba, morje…

V četrtek pred kraškim maratonom sem obiskal fizioterapevtko Pio. Naredila sva masažo meč in podplatov ter jih polepila z medi tejpi. Je pomagalo? Ne vem, masaža sigurno. Medi tejpe bom moral pa uporabljat dlje časa, da bi lahko prišel do kakšnih zaključkov. Na teku sem še enkrat več opazil, da če hitreje tečem, manj ropotam in udarjam s podplati ob tla in posledično me tudi plantarni fasciji manj mučita.

V zadnjem tednu sem stestiral svoje starejše superge Asics Kayano 14 (težkokategornice, ki so pretekle do sedaj edini maraton) in malo mlajše Nike Lunarglide+. Zanimiva izkušnja.

V četrtek sem odtekel en zelo hiter tek. No, vsaj pol teka. In že res, da je pol poti šlo na dol, a bolj me veseli to, da mi je uspelo držati zelo hiter tempo kar nekaj časa in da nisem umrl :). Hitrejši tek ni bil planiran. Vmes je šlo tudi do 3 min/km pa 3:30 min/km pa do 4:30 min/km. Včasih si sploh ne bi znal predstavljat, da se da tako hitro teči.

Dober občutek in še boljša motivacija za april. Lani sta bila april in maj najslabša meseca. V vseh pogledih. Tudi v teku. In čeprav zna biti aprila res pravo aprilsko vreme, si želim narediti novih 100 kilometrov. Vreme gor ali dol.

Prvi letošnji tek v kratkih hlačah

Summer
Image via Wikipedia

Poletje je tu. Sicer je le par stopinj topleje kot januarja, a vmes smo doživeli tudi čisto pravo zimo. Ker tako nizkih temperatur nismo več vajeni, smo ji rekli kar sibirska zima. Danes zvečer so se temperature gibale med 5 in 10 stopinjami. Oblekel sem tanke 3/4 pajkice, tekaško majico s kratkimi rokavi, čez pa še eno tanko z dolgimi. Občutek, ko ugotoviš, da si se pravilno oblekel, je vedno dober. V zadnjih kilometrih sem malo pogrešal ta tanke rokavice, a se je preživelo tudi brez njih.

Dobrih 10 kilometrov mi je uspelo narediti. Ponavadi vmes naredim par hitrejših kilometrov. Tudi po ravnini lahko letos brez problemov vsaj par (in nič več) kilometrov držim tempo pri cca. 4:40 minute na kilometer. Res super in predvsem dobra vzpodbuda. Čeprav sem nazadnje tekel v soboto, se meča po teku v vivo barefoot evo še niso spravila k sebi. Ker je treba imeti pri roki vedno vsaj en izgovor, krivim premalo teka. Zato je plan dela do konca tedna sledeč: jutri oddelam en podoben tek kot danes, v petek počivam, v soboto in nedeljo pa skupaj naklepam še 20 kilometrov. Sredi tedna pride na vrsto samo še en tek, v nedeljo pa mali kraški maraton. Vedno je razlog za težji tek tudi mojih 5 odvečnih kilogramov, ki jih po ne potrebnem prevažam s seboj.

Enhanced by Zemanta