Oni dan (od nekdaj sem si želel napisat tak Obolnarjev začetek stavka) sva z levinjo ugotovila, da bi bilo super, če bi v preorano in plevela odrešeno zemljo tudi kaj posadili. Saj prva runda jagod je vmes že pričela na pol poganjat in na pol gnit, a prostora za inovacije je še vedno precej. Tako Pr’ Kos kot na domači terasi.
Pri najdražjem sosedu sva naletela na ekstremno prijaznega pospeševalca prodaje pri Semenarni Ljubljana. Verjetno je bil mlad študent kakšnega dobesedno kmečkega faksa, za razliko od kmetavzarskega FDV-ja. Tip nama sploh ni želel ničesar prodat, bil je samo zelo prijazen. In ker je to hudo redka lastnost, sva nakupila semen za pol ljubljanskih nelegalnih vrtičkov. Ponavadi potrebuješ samo par semen, če želiš nekaj sadik paradižnika ali paprike, ali pa par semen več, da bi si pridelal nekaj več domačega korenčka.
V Merkurju sva dobila plastične postavke, na katere sva postavila plastične lončke, kamor sva v kupljeno zemljo posadila semena paradižnika – češnjevca ter nekaj semen nizkega stročjega fižola. Priznam, da sva naredila napako, ker sva zemljo preveč nagnetla v lončke, zato nekaj semen ni vzkalilo. Ni bilo variante, da bi nedonošenčki vzkalili skozi tako nabutano zemljo. Nič ne de, dva fižola sta pognala, paradižniki pa skoraj vsi.
Katera semena sva še kupila?
Od solate sva s pomočjo fanta v trgovini vzela berivko za na teraso. Gre za sorto, ki ne zraste v glavo in se jo precej pogosto in sproti reže. Vzela sva tudi sorto Leda in Unicum. Ti dve sta že posajeni Pr’ Kos. V bistvu si nisem predstavljal, da lahko semena poseješ na relativno majhnem prostoru, ker gre itak samo za gojenje sadik. Ko bodo semena pokukala iz zemlje in bodo sadike dovolj velike, bomo pa solato itak presadili=pikirali :).
Od korenja sva vzela najbolj pogosto rdeče korenje ter ljubljansko rumeno. Obe sorti sta posajeni na obeh koncih. Tudi na terasi, čeprav je bil fant skeptičen, da bodo korita dovolj globoka. Ker če niso, korenje buta ob dno postane hud nešportni kruljav tip (korenja).
Redkvic bo veliko, za začetek 3 sorte. Dobra finta je, da lahko kupiš kar seme na traku. Res, vrhunska rešitev za telebane. Čeprav sem prepričan, da to opcijo izkoristi tudi kakšen star maček.
Hmm, kaj bomo še jedli? Brstični ohrovt, peteršilj, par vrst bazilike, kumare, bučke, česen, peso. Pr’ Kos smo posadili še nekaj kifeljčarja, ki je edini krompir, vreden greha.