Vse moje ljubezni – supergi

V par letni tekaški karieri se jih je nabralo kar nekaj. Spomnim se prvih modro-belih Asics tekaških copat, ki sem jih uspešno demoliral na malem fusbalu. Naslednje Asics superge so bile rdeče. Kje sem jih izgubil, ne vem. Spomnim se, da so mi pasali na nogo kot ata na mamo. Res je tudi to, da takrat še nisem imel nikakršnih problemov s podplati. Količina tekov je bila le tolikšna, da sem še lahko pretekel 14 kilometrov na bevškem teku. Tudi naslednje superge so bile rdeče Asics. Verjetno so to bili čisto spodobni Asicsovi tekaški copati. Predvsem so bili lepi. Kar je še vedno pomemben faktor.

Po težavah s podplati (plantarna fascija) sem si omislil Asics Kayano 14, ki so z današnjega vidika bolj podobne pancarjem kot pa tekaški obutvi. No, za marsikaterega tekača (predvsem pa prodajalca športne obutve) so tekaški pancarji raj na zemlji. Ti supergi so me prepeljali čez prvi in edini maraton (Berlin, 26. 09. 2010). Jutri jih bom z največjim veseljem podaril naprej na 2. bosonogem teku. Če imate kakršno koli poškodbo, tak superg je ne bo odpravil, prej poslabšal.

Kot resen tekač, ki včasih teče tudi pozimi, sem si omislil zimske goretex Adidas superge. Zdaj jih komaj še obujem, tako ozke so.

Sledile so Nike Lunarglide+. Kupil sem jih zato, ker so lepe pa tudi malo lažje (300+ gramov, Kayano 400+). Superg ni napačen, ni pa moj paradni konj.

Modne smernice jesen/zima 2010 so prinesle v hišo po meri narejene vložke, ki naj bi mi pomagali pri plantarni fasciji. Zanje sem plačal kot za en par dragih superg. Sprva sem bil fasciniran nad celotno idejo, da za moj visoki lok pač potrebujem vložek, ki je na sredi ustrezno privzdignjen. Sčasoma sem ugotovil, da to ni rešitev, in da daljših tekov še vedno ne morem laufat brez neznosnih bolečin.

Zares kul superge so Mizuno Ronin 2 (200+). So osje rumene barve, res lahke, zračne itd. Večino tekov do malega maratona naredim v njih. Tečem pa brez vložka, da je več prostora oz. da ni prostora za žulje in otiščance.

Lani avgusta/septembra sem si omislil prvo minimalistično obutev – VIVO Barefoot EVO. So super. Jezen sem malo, ker se je na enem copatu naredila luknja na vrhu narta, kar je velik minus, ker copati niso poceni. Menda gre za serijsko napako. Kljub temu je to top obutev. Sprobal tudi že tek brez vložka, kar me je še za dodatni 1 milimeter približalo zemlji.

Zadnji nakup je pravzaprav star že 32 let in pol :). Bosi tek je zakon.

Podatki iz tabele niso popolnoma natančni, ene 90% pa sigurno. Rojstvo bosonoge obutve je 11. 09. 1979 :).

Enhanced by Zemanta