Avtor: Dzoni Wajsmiler | Stran 11

Ebay nakupovanje 2

Sezona poceni Ebay nakupovanja se nadaljuje:

2× Li-42B Battery za Olympus – 3,71 $ in 2,65 $
Dvoje baterij za mali fotoaparat Olympus. Na izgled zgledajo okej. Bomo videli :).
Bluetooth Wireless Mini Headset Earphone Handsfree For Nokia N8 – 9,99 $
Med vožnjo je red vedno pas pripet pa prostoročno telefonarit.
USB 2-Fan Folding Laptop Notebook Cooling Pad Cooler DC 5V 22dB Noise Level – 3,65 $
Prenosnik je že rahlo v letih, zato se mi pri daljšem delovanje pregreva in ugaša.
USB 2.0 CCTV DVR Audio Video Capture Adapter Recorder Card – 6,85 $
Če je verjeti prodajalcem, je tale mala in predvsem poceni USB zadeva sposobna snemat iz VHS na PC. Uradna storitev stane 5 € na uro VHS-a. In če imaš par večurnih kaset, je to lahko že kar precejšen strošek.
Mini Car Charger+Micro USB Data Charge Cable for Cell/Mobile Phones – 2,96 $
Prvi avto polnilnik je šel dokaj hitro v franže (slaba plastika in slabi kontakti). Upam, da bo tale varianta boljša.

V sredo, 18. aprila bodo v Sloveniji stavkali nekateri člani nekaterih sindikatov. Stavka bo dovolj obsežna, da večina javnih služb ne bo delovalo. Le najbolj nujne. Med nujne kategorije na primer ne spadajo vrtci. Zato bodo vzgojiteljice in vzgojitelji stavkali. Za kazen bodo 8 ur prisotni na svojem delovnem mestu. Tudi učitelji po šolah. Kar bo verjetno za njih še poseben izziv, saj sicer toliko časa v šoli le poredkoma preživijo. Preostanek službenega časa namenijo pripravam na pouk. Nimam ne volje ne živcev, da bi na tem mestu učiteljskemu cehu razlagal, kako moj delavnik v povprečju traja več kot 8 ur, domače priprave pa potekajo v mojem prostem času še posebej in hudo brezplačno.

Časnik Finance bo za sredo pripravil animacijo za vse otroke staršev, ki so zaposleni pri njih. Res lepo. Seveda zastonj. Starši, ki plačujejo vrtec, se bodo lahko pod nos obrisali za znižanje mesečnega vrtčevskega plačila.

[singlepic id=43 w=320 h=240 mode=watermark float=center]

Pa poglejmo njihove zahteve:

1. Umik nepravičnih ukrepov, ki razgrajujejo socialno državo.

Na moje presenečenje se v tej točki z vzgojiteljicami/sindikati celo strinjam. Seveda sem prepričan, da nimajo pojma o tem, kaj socialna država sploh pomeni, oziroma, da ne bom preveč nesramen: prepričan sem, da imamo diametralno nasproten pogled na to, kaj je socialna država.

Kot sem v svojih skromnih 33 letih spoznal, po sindikalno socialna država pomeni prelivanje od bogatih/sposobnim k revnim/nesposobnim. Kar na dolgi rok vodi v pogubo oziroma uravnilovka poskrbi, da je nesposobnih vedno več, sposobni pa se raje odselijo v “tople” kraje.

Meni pojem socialne države sicer predstavlja pomoč tistim, ki si res ne morejo sami pomagati. Recimo za invalide že 20 let ne znamo poskrbet, preprosto niso prioriteta. Niti nimajo glasu, da bi opozorili nase. Kljub temu, da se skozi loterijske bobne pretakal kar nekaj denarja, se ga precej porazgubi preden bi prišel v prave roke.

Trenutno torej pomagamo zdravim ljudem, ne pa ljudem, ki so pomoči potrebni. Zato za slednje zmanjkuje denarja, zdravi/nesposobni pa težijo k nespremembam, saj bi jim bolj realna socialna država odrekla tako lahkotne privilegije.

2. Ohranitev doseženih standardov kakovosti javnih storitev

Kot prvo, sam menim, da so standardi kakovosti javnih storitev pod vsako kritiko. Smo tipična birokratska država, kjer so javni postopki sami sebi namen, ne pa sredstvo za lajšanje življenja lastnih državljanov. Ravno tako menim, da imamo zaradi pomanjkanja konkurence slabo šolstvo (na vseh stopnjah), slabo zdravstvo … Kot klasična socialistična država ne morem izbirati ponudnikov za precej storitev, še več, drago plačujem slabe storitve. In smo že spet pri konkurenci. Če sem jaz državno podjetje in edini v Sloveniji ponujam obvezno storitev, ja lej ga zlomka, verjetno nisem tak kmet, da bom počil od dela. Plačan bom, če delam ali pa ne.

Kot drugo, če ni denarja za ohranjanje obstoječega standarda, se bo le-ta znižal. Boleča resnica, a tako pač je. Vsem se bo standard znižal. Prej ko se bomo s tem sprijaznili, manj težko bo. Lahko pljuvemo čez tajkune, Ameriko ali Angelo Merkel, nič ne bo pomagalo. [stextbox id=”alert” caption=”V vednost!”]Najprej znižat standard, povrniti dolgove, potem pa začet postavljat temelje od začetka.[/stextbox] Sem pa vedno zato, da se krivce za krizo poišče, pripelje na Kongresni trg, potem naj pa ljudstvo V IMENU LJUDSTVA opravi svoje.

3. Brez odpuščanja in brez zniževanja plač javnih uslužbencev

Ja dio mio. Vem, kaj mi boste povedali: vi niste krivi za krizo. Ja seveda ste krivi. Sem jaz? Sem jaz tisti tajkun, ki je ves davkoplačevalski denar zagonil?!? Preveč stanete, zato vam je potrebno znižati plače, nekaj pa vas odpustiti. Ker vas je preveč. Jaz tudi nisem kriv pa imam že znižano plačo, do konca leta pa dvomim, da bo naša firma še tako številčna kot zdaj. Komu naj se zjokam? Komu naj jokajo tisti, ki bodo pri nas izgubili službe?!?

Kako ni jasno, da vas je toliko, da moramo vzeti kredit, da dobite plače. Pa kakšna gnila logika je to. In zdaj bi radi, ker vi niste krivi (pa ste!), da se v vaše plače ne sme nihče vtikat. Prokleta banda nesocialna. Da vas ni sram.

Kar stavkajte.

Ebay nakupovanje

Kolegica me je že pred časom seznanila, da v svojem prostem času – nakupuje pred ebaya. Seveda predvsem raznorazne ženske pripomočke (torbice, etuii za telefone, računalnike …).

Nakup prek ebaya je varen. Seveda ne 100%, a nategnejo te lahko tudi v fizični trgovini. Če uporabljaš paypal račun, potem si lahko (spet relativno) miren, če pa kupuješ še manj vredne eksponate, je lahko nakup samo užitek. Se pravi, če kupuješ generične izdelke, je Ebay zakon.

Ebay nakupovalni filtri

Na Ebayu lahko kupuješ tako, da bodisi sodeluješ na avkciji (auction) za posamezni izdelek bodisi kupiš končno ceno (buy it now).
Izbereš lahko med izdelki s poštnino ali brez poštnine (free shipping),
Nekatere produkte dobiš samo v Ameriki, zato je potrebno določiti worldwide opcijo.

[stextbox id=”info” caption=”V vednost!”]Če želiš priti do res ugodnih (generičnih) izdelkov, izbereš opcijo free shipping + buy it now + worldwide.[/stextbox]

Dosedanji nakupi:

Univerzalni avtonosilec za mojo Nokio E7 – 6,05 $ = 4,63 €
Sprva je zadeva stalno odpadala z armature, dokler – bebec jest – nisem ugotovil, kako se zadevo pravilno namesti. In zdaj dela, ko šus.
Rastrska očala – 2,55 $ = 1,95 €
Ni se mi dalo iskat po spletu pluse in minuse, za ta denar sem pripravljen sam sprobat rastrska očala. Morda pa le je nekaj na tem.
mini PS2 za miš ali tipkovnico – 1,48 $ = 1,13 €
Rabim podaljšek za miško za službo
Philips SHS3201 slušalke – 11,89 $ = 9,09 €
Take slušalke sem že pred leti kupil pri nas za 15 €, se mi zdi. Tu sem jih dobil še ceneje in direktno na dom.
Torba za prenosnik – 26,98 € = 20,63 €
Univerzalna torba za prenosnike do 15,6″. Prvi malo dražji nakup. Torba zgleda taka resna, poslovna, ni znakov slabe izdelave. Zaenkrat sem blazno zadovoljen z njo.

Ebay zelo priporočam.

Nemi krik

Včeraj sem se zbudil brez glasu. Danes sem že drugi dan na “slabem” glasu. Če poskusim spregovorit, izustim tak zvok, da sam sebe prestrašim. Včerajšnji obisk pošte je bil že pravi podvig. Pošiljal sem pošto s povratnico. Ker sem se skozi šolska leta naučil kazat samo balkanske znakovne glasove, sem še bolj bos.

Okolica reagira precej pričakovano. Neznanci te čudno gledajo in te imajo za prizadetega (=nemega), znanci pa pričnejo spontano šepetat, v enem primeru pa celo mahat z rokami (salve smeha, ko je osebek ugotovil, da on pa lahko govori).

Biti nem in živet v neokomunističnih časih je naporno.

Prvi tek na Planino nad Vrhniko

Že nekaj časa se ukvarjam z idejo, da bi večkrat tekel trail varianto. Trail ni nič drugega kot tek po bolj raznoliki površini. Več je makadama, pohodnih potk, kolovozov, brezpotja, predvsem pa je višinskih metrov precej več. V ta namen sem si za motivacijo omislil Nathanov HPL #020. Žal sem ga moral vrniti, ker so mi poslali starejši model, novega nimajo. A nisem obupal.

Po današnjem teku sem videl, da mi bo tak ali podoben tekaški nahrbtnik še prav prišel. Da ne bo šel v nič :).

Do tankovske sem tekel v zmernem tempu, v hrib pa sem šel čez Storžev grič kar po cesti. Meča in tetivi so takoj zajavkali. Prvi postanek je bil pri Županovi klopci. Slaba minuta za mišice spočit. Vsako “ravnino” sem izkoristil za res počasen tek, da sem prišel k sebi. Drugi postanek je sledil pri Klopci za ta zmatrane. Tretji del teka do vrha je bil najbolj naporen. Zadnjih sto metrov mi je piskalo iz vseh por. A mi je uspelo 🙂

Kar me je še posebej razveselilo, je to, da potem, ko sem se spustil do tiste širše poti, ki vodi čez Strmico v Star Maln, da je kar letelo :). Noge so bile lahke, korak pa poskočen, kot da ne bi bil ravnokar na Planini. Kilometri do doma so bili praktično vsi pod 5 min/km. Res sem zadovoljen. Pa še srnici sta mi prekrižali pot :).

Povezava do teka.

113 kilometrov v marcu

[singlepic id=33 w=228 h=137 mode=web20 float=right]Juhej, že tretji mesec zapored sem pretekel več kot 100 kilometrov. Ni bilo lahko. Sploh v prvi polovici meseca, ko sem imel napade nemotivacije. Pa sem na koncu le naredil 10 tekov. Pa še prvo tekmo sem vknjižil.

25. marca sem na 12. Malem kraškem maratonu pretekel letošnji prvi uradni polmaraton. Za tek sem porabil nekaj več kot 1:54 ure, kar je najslabši čas v zadnjih treh letih. A čas to pot ni bil najbolj pomemben. Bolj je bila pomembna družba pa lepo vreme … Vmes je bilo par kilometrov precej hitrih. In čutil sem, da bi lahko v tempu pod 5 min/km tekel večino časa. Dober občutek. Letošnja večja količina pretečenih kilometrov se nekje pač mora poznati. Mali kraški maraton vseeno ni najlažji tek in tudi če bi vztrajal pri hitrem tempu, bi me verjetno pobralo nekje na pol poti na Orlek.

Konec meseca je v planu Lošinjski polmaraton. Tek ni lahek, a še enkrat več bo v ospredju družba, morje…

V četrtek pred kraškim maratonom sem obiskal fizioterapevtko Pio. Naredila sva masažo meč in podplatov ter jih polepila z medi tejpi. Je pomagalo? Ne vem, masaža sigurno. Medi tejpe bom moral pa uporabljat dlje časa, da bi lahko prišel do kakšnih zaključkov. Na teku sem še enkrat več opazil, da če hitreje tečem, manj ropotam in udarjam s podplati ob tla in posledično me tudi plantarni fasciji manj mučita.

V zadnjem tednu sem stestiral svoje starejše superge Asics Kayano 14 (težkokategornice, ki so pretekle do sedaj edini maraton) in malo mlajše Nike Lunarglide+. Zanimiva izkušnja.

V četrtek sem odtekel en zelo hiter tek. No, vsaj pol teka. In že res, da je pol poti šlo na dol, a bolj me veseli to, da mi je uspelo držati zelo hiter tempo kar nekaj časa in da nisem umrl :). Hitrejši tek ni bil planiran. Vmes je šlo tudi do 3 min/km pa 3:30 min/km pa do 4:30 min/km. Včasih si sploh ne bi znal predstavljat, da se da tako hitro teči.

Dober občutek in še boljša motivacija za april. Lani sta bila april in maj najslabša meseca. V vseh pogledih. Tudi v teku. In čeprav zna biti aprila res pravo aprilsko vreme, si želim narediti novih 100 kilometrov. Vreme gor ali dol.

Ne za ne proti – družinski zakonik

The Dream of the Fisherman's Wife (Photo credit: Wikipedia)

Tako kot volitev se tudi referendumov ne udeležujem. Pač, če si za državo mislim, da je gnila od A do Ž, potem se mi ne zdi primerno, da hodim na volitve.

A če bi se danes udeležil referenduma o družinskem zakoniku, bi bil in nePROTI in neZA. Proti ne bi bil, ker je Proti cerkev. Za ne bi bil, ker so Za salonski levičarji. Isti volkovi, ki so v zadnjih dveh desetletjih parkrat zamenjali kožo, nravi pač ne. Kakšnega norca se delajo iz izbrisanih. 80% časa v 20 letih niso naredili ničesar za izbrisane, le 1001 obljubo so dali, vmes pa pobirali glasove. O cerkvi raje ne bi. Bandi pokvarjeni.

Vsebinsko o družinskem zakoniku?

Ne vem, kaj prinaša, ker se izogibam dnevnim razvratom večine nad manjšinami. Noben zakonik ne bo zaščitil nobenega otroka pred odvisnostmi staršev. O kajenju se skoraj ne govori več. Alkoholizem je psovka in se je ne sme uporabljat za označevanje ljudi, ki redno popivajo vsaj 20 let. Alkoholom je IMHO z naskokom največji razdiralec družinskih vezi. Tudi debelost je odvisnost in hudo negativno vpliva na razvoj otrok. Da zlorabe otrok sploh ne omenjam…

Zatorej, noben zakon ne more zaščititi otroka pred njegovimi starši. Gejevskih parov, ki bi imeli otroke, je trenutno zelo malo. Ko pa jih bo več, bo tudi njihov vzorec razlogov, zakaj se razhajajo in prej, vmes in potem škodujejo svojim posvojenim otrokom, enak kot pri klasičnih družinah.

Zakonik kot zbirka zakonov je lahko dober in učinkovit le toliko časa, dokler je jasen in preprost, podzakonski akti pa ne ponujajo 1001 izjeme.

Harmonika – vrnitev v prihodnost

Nedelja je bil en tak zelo lep dan. V Svinjegradu (Ihan) sem obiskal mojstra Dušana Drobniča, ki mi je popravil harmoniko. Januarja sem ga prvič obiskal. Osnovna ideja je bila, da svojo 80-basno Melodijo zamenjam – staro za novo. A lej ga zlomka, Dušan je mojo revco prijel v roke in močno potegnil. In revca ni popustila. Zato je Dušan predlagal, da se bolj splača kar obstoječo harmoniko prenovit/popravit.

Nedelja je bil en tak zelo lep dan. Malo treme in prazen spomin – zaigral sem C-durovo basovsko lestvico ter par začetnih verzov Avsenikove Na Golici. Več niti ne znam.
Še kufer mi je Dušan popravil.

Danes sem harmoniko spet prijel v roke. Doma. Desni pas sem si odpel do konca, da sem se stlačil notri. Spet sem se najprej sprehodil po basih. Lestvice, basiranje, prehodi med duri. Vse jasno. Vili Ošlaj je opravil vrhunsko delo.

Najprej sem se lotil pesmi O bella Ciao. Čisto enostavna je. Lotil sem se Avsenikovih viž. Teh bi se rad naučil vsaj 10. V pesmarici sem najprej prepoznal Prelepo Gorenjsko. Uvodno melodijo sem že naštudiral. Ni težka. Nekak hitro mi gre. To me prijetno skrbi :). Za dnevni grand finale sem usekal po Golici. Tistega uvoda še ne znam na pamet. Sploh pa ne z basi, prek katerih uvod pride bolj do izraza. A ga bom že še naštudiral. Se že veselim. Prvi del bi lahko zaigral sredi noči in prekleto preveč pijan. Drugega tudi. Tudi tretji je šel skozi. Samo en mali prehod me še daje. S tem istim delom sva se dajala že pred leti, ko sem zadnjič držal harmoniko v roki. Vaja, vaja, vaja. Zadnjega dela Golice, ki je v bistvu ponovitev prvega, le v višjem duru, še nikoli nisem znal odigrat. Zdaj mi ne uide.

Fotr je včasih pravil, da sem jaz bolj za kitaro, on pa bolj za harmoniko. Ne vem, se mi zdi, da če trofneš inštrument v pravem obdobju, da boš (s)plaval ne glede na vse. S harmoniko sva se razšla sredi osnovne šole, ko me je napadla puberteta, kitara je prišla konec srednje šole, ko je tudi glasba postala bolj glasna. A jaz sem tudi pri kitari ostal pri taborniškem znanju.

Zdaj je čas za harmoniko. Zdaj je čas za narodnozabavno glasbo.
Zdaj je čas za Avsenika in Slaka.
Jaz sem pa en Kos Tomaž, z Vrhnike doma…

Prvi letošnji tek v kratkih hlačah

Poletje je tu. Sicer je le par stopinj topleje kot januarja, a vmes smo doživeli tudi čisto pravo zimo. Ker tako nizkih temperatur nismo več vajeni, smo ji rekli kar sibirska zima. Danes zvečer so se temperature gibale med 5 in 10 stopinjami. Oblekel sem tanke 3/4 pajkice, tekaško majico s kratkimi rokavi, čez pa še eno tanko z dolgimi. Občutek, ko ugotoviš, da si se pravilno oblekel, je vedno dober. V zadnjih kilometrih sem malo pogrešal ta tanke rokavice, a se je preživelo tudi brez njih.

Dobrih 10 kilometrov mi je uspelo narediti. Ponavadi vmes naredim par hitrejših kilometrov. Tudi po ravnini lahko letos brez problemov vsaj par (in nič več) kilometrov držim tempo pri cca. 4:40 minute na kilometer. Res super in predvsem dobra vzpodbuda. Čeprav sem nazadnje tekel v soboto, se meča po teku v vivo barefoot evo še niso spravila k sebi. Ker je treba imeti pri roki vedno vsaj en izgovor, krivim premalo teka. Zato je plan dela do konca tedna sledeč: jutri oddelam en podoben tek kot danes, v petek počivam, v soboto in nedeljo pa skupaj naklepam še 20 kilometrov. Sredi tedna pride na vrsto samo še en tek, v nedeljo pa mali kraški maraton. Vedno je razlog za težji tek tudi mojih 5 odvečnih kilogramov, ki jih po ne potrebnem prevažam s seboj.

Enkrat te dni…

… bom začel poslušati svoje telo in začel jesti take količine hrane, kot jih potrebujem. Saj je čisto v redu, če je človek fleksibilen, samo fleksibilnost mojega želodca gre čez vse zdrave meje. Se mi zdi, da se sproti širi, zato z lahkoto zbaše vase (prelaganje odgovornosti ;)) res velike količine hrane. Sploh, če so dozirane v majhnih količinah. Narezki so tak dober primer naravnega sovražnika. Ali pa fondi. Obup :o.

Ali pa današnja nenapovedana večerja (napovedal sem si jo sam, da ne bo pomote). Seveda sem imel v planu pojesti preostanek solate s prejšnjega vikenda (po moje bi zelena ostala še tedne 😮 …), a kaj, ko se je moja požrešnost spomnila na zmrznjeno vrečko Hoferjevih piščančjih bedrc. Za 3/4 kile jih je (bilo) Za slabe pol ure sem jih vrgel v pečico na 200 stopinj C.

Pa še zanič so bila. Namesto ščepca soli in popra kila E marinade.

Enkrat te dni bom začel poslušat svoje telo, ki mi že leta govori, da mu ni všeč način mojega prehranjevanja. Saj tudi meni ni…