Na hitro:
veliko boljše počutje, nobene naključne napihnjenosti, boljše spanje, optimizem, manj šlaufov okoli trebuha, manj kilogramov, boljši prebavni procesi.
Na malo manj hitro:
za začetek bi rad poudaril, da se z Levinjo nisva šla pravega paleo prehranjevanja, pač pa sva ga bolj kot ne le posnemala. Razlog je zelo enostaven: pri paleo prehranjevanju (beseda dieta mi gre precej na živce) je velik poudarek na kvaliteti pojedenih živil, tako pri mesu kot pri zelenjavi. No, z Levinjo še nisva tako daleč, da bi se ukvarjala tudi s kvaliteto živil, sva pa paleovember izkoristila tudi za razmišljanje o tem. In tega razmišljanja je bilo precej.
Paleovember je žal ali ne-žal še vedno minil v mesnih ne-kvalitetah, ki jih ponujajo naše trgovine. Enako velja za zelenjavo.
O kvaliteti našega mesa sem enkrat pisal v prispevku: Težki časi za ljudožerce…
A nekvalitetnemu mesu, zelenjavi in sadju navkljub paleovembrski izziv smatram za nadvse uspešen. Brez resnih problemov sem preživel brez živil, ki so se mi do sedaj zdela nepogrešljiva: mlečnine, kruh, makaroni, riž, sladke pijače, pivo, sladkarije.
Prva stvar, ki sem jo opazil, je bila ta, da kljub lakoti v službi nisem več paničaril, kdaj gremo nafilat moj sod. Dejansko sem čutil lakoto, a sem brez problema počakal tudi par ur do obroka. Pa to ne pomeni, da sem zjutraj pojedel par kilogramov paleo hrane. Daleč od tega. Na meniju so bila redno poceni jajca, korenje, ocvirki, tuna.
V prvi polovici meseca sva z Levinjo pojedla zelo veliko sadja. Nisva pomislila, da je tudi v sadju ogromno sladkorja. Sadje je v primerjavi z zelenjavo itak niko i ništa, zato sva ga kasneje precej omejila. Sva si pa delala zelo okusne sokove in smoothije. Kot rečeno, sčasoma sva sadje pričela omejevati. Sam sem za zajtrk najraje jedel korenje, bučke ter olivno tuno na ocvirkih. Morda malo čudna kombinacija – so what, bi rekel novi predsednik.
Zelo prav mi je prišel zapis o postenju in paleojedstvu avtorice Andreje Košir, ki ga je Marko pripopal na facebook stran. O hrani sem zadnja leta čisto preveč razmišljal, pa nikoli naredil nič kaj pametnega v katerokoli pravo smer. Ravno nasprotno – šel sem se tole! Andrejin prispevek mi je v paleo kontekstu dal vedeti, da čisto preveč mislim na hrano. In dejansko sem v tem mesecu o hrani razmišljal precej bolj neobremenjeno. Prežel me je občutek, ki ga nisem bil navajen – postal sem neodvisen od (slabe) hrane. Prvič v življenju si predstavljam, da kakšen dan sploh ne bi jedel. Res, čisto noro. In popolnoma izvedljivo.
V slabem mesecu dni sem izgubil približno 5 kilogramov. Tista zadnja številka je bolj vzpodbuda za naprej, šlo je za hotelsko nepreverjeno tehtnico ;). Po prevelikih hlačah sodeč je večino kilogramov izginilo direkt s trebuha. Šlaufki so praktično izginili. Če bi imel kaj trebušnih mišic, bi bile le-te morda celo vidne :).
Krvnega pregleda z Levinjo nisva opravila. Saj enkrat sva ga celo imela namen opravit, a naju je gužva v čakalnici odvrnila od tega.
Precej pogoste napihnjenosti v paleovembru praktično ni bilo. Le takrat, ko sem zaužil preveč zelja, se napihnjenosti ni dalo izogniti.
Paleo2013-
Zaradi res dobre paleovembrske izkušnje sem se odločil, da s podobnim načinom prehranjevanja nadaljujem tudi v prihodnje. Levinja je s 30-kilometrskim tekom iz Ljubljane na Vrhniko ter z odličnim malim maratonom v Palmanovi dokazala, da se ni potrebno predhodno basat s hidrati, da bi pretekel take razdalje. Že res, da je vmes pojedla par gelov in podobne nepaleo tekaške hrane, a preskok v glavi je bil dosežen.
Sladkarijam se nameravam tudi v prihodnje odpovedat. Z veseljem bom delal občasne izjeme.
Če se bo le dalo, bom alkohol spravil na minimum. Z veseljem bom delal občasne izjeme. Spet bo več cvička v igri.
Makaronom in rižu se bom še naprej izogibal. Z manjšim veseljem bom delal občasne izjeme.
Kruh je še mala zagonetka. Poskusil bom z brezglutenskim. Če ne bo šlo oziroma bo predrago, kruh – adijo.
Skratka, ne bi rad preveč kompliciral glede hrane. Dejansko bi rad čim manj mislil nanjo. Ker še za ženske ne verjamem, da so sposobne multitaskinga (kamoli tipi), bom misli raje namenil čemu pametnejšemu.
Marko Roblek, še enkrat najlepša hvala.
