Plavanje za telebane

Tistega davnega avgusta, ko sem pretekel silnih 0 kilometrov v celem mesecu, sem razmišljal, da bi se lotil plavanja. Takrat sem zapisal nekaj razlogov, zakaj:

“Sploh zato, ker sem blazno povprečen plavalec in nisem sposoben oddelat kakšnega rekreacijskega treninga. Znam skočiti na glavo, na noge, na čefurčka, na bombico, znam žabico, tudi tisto fensi z izdihavanjem pod vodo. Znam tudi kravl, a pri njem tako maham, da bi zaradi vsega povzročenega valovanja moral pojesti vsaj eno dramino – tableto proti potovalni slabosti. Kravl se ponavadi konča po par desetih metrih…”

Predvsem pa: kakšen neki je Dzoni Wajsmiler, če ne zna plavati bolje kot opice. Te dni je sicer minilo že 32 let od smrti Johnny Weissmullerja – pravega Tarzana.

Želva

Podoben opis svojega plavalnega znanja sem par dni pred novim letom po telefonu sporočil prijaznemu fantu iz plavalne šole Aqua.

Danes zjutraj je budilka zvonila ob 5.55. Vstal sem ob 6.03. Ob 6.47 sem parkiral kolo pred Tivolskim bazenom, ob 7.00 sem v Sergej Bubka kopalkah skupaj z ostalimi mučeniki čakal na svoje nove učitelje, ki se bodo z nami ukvarjali dvakrat tedensko pred službo.

Nekateri so oddelali že prvi semester, nekaj nas je bilo novih. Po uvodnem testiranju so novince priključili starim skupinam.

Ker ne gre za top novico tega leta, je ena bolj razburljivih zanimivosti ta, da je povprečna starost soplavalcev bliže šestdesetim kot petdesetim. Je pa zanimivo poslušati te starine, ki se kot šolarčki pogovarjajo o dolžinah, ki jim jih je namenil učitelj oziroma tovariš. Kot v osnovni šoli, ko je tovarišica za matematiko naštevala, kaj bo treba vse za domačo nalogo naredit, mi smo pa zavijali z očmi. No, take užaljenosti med plavalci ni, s(m)o le prostovoljno tu oziroma smo za plavanje celo nekaj plačali, nekaj pa je subvencionirala MOL.

Mojo skupino sestavljajo rutinerji, ki plavajo kravl, hrbtno, prsno in celo delfinčka. To me še vse čaka. Ker je šlo bolj za uvodno srečanje, sem dobil samo dva kratka napotka, kako obračati stopala pri kravli in kako pri prsnem plavanju.

Se že veselim vseh preplavanih dolžin v Tivoliju. In vseh preplavanih dolžin na morju, kjerkoli že bomo poleti.

Hot horse – ihhaaa

Bil je petek. Pretežno oblačno nebo, jaz pa na daljšem sprehodu.
Ideja o porciji Hot horsa se mi je že par dni aktivno premetavala v glavi.  Ponavadi v stilu Alkimista napenjam vse sile, da bi spremenil tok dogodkov v pravo smer – smer Hot horsa. Nič na silo.

Bil je petek. Pretežno oblačno nebo, jaz pa na daljšem sprehodu.
Prenovljena lokacija z novim kioskom v Tivoliju predstavlja težko ulovljiv standard podobnih ponudnikov hitre prehrane. Najnovejša pridobitev je avtomat za plačilo. Je enostaven in omogoča plačevanje na nebroj načinov. Če bi omogoča še paypal, ne bi bil presenečen :). Verjetno se na ta način tudi kaj več proda. Na primer, po izbiri glavne jedi (horse burgerja) in označiš želene dodatke (bravo za opcijo “brez pekočih”). Sledi dodatna ponudba (pomfri) in na koncu še pijača. Po zaključku nakupa se naročilo preslika horse burgerašu na zaslon. Uala.

Horse burger s coca colo
Horse burger s Coca colo za poplaknit pred atomskim napadom z leve

Ponudba se je z leti prenovila. Horse burger je še vedno alfa in omega in vse vmes. Ponujajo pa tudi odlične tortilje (jufka stajl) pa žrebičkove trakce in zrezke  pa solate itd.

Tortilja (vir: www.hot-horse.si/)
Tortilja (vir: www.hot-horse.si/)

Kako kvaliteten je tak obrok?
Mesarstvo Krušič je “krivo” za kvalitetno konjsko meso. Večinoma je zelenjava od slovenskih kmetov, kruh pa z manjšim številom dodatkov.

Lična spletna stran je res lična, kot preostala celostna grafična podoba.

Program “Izberi sam, zabavaj se prijetno!” je pa itak zakon. Ideja je preprosta: če že piješ, prej kaj pojej, da ne boš prehitro koma strica toma :).

Še pred poletjem se naša služba seli bližje Tivoliju. And guess what? Horse burger s solato bo za naju z levinjo postal stalnica v repertoarju dnevnih malic in kosil. Še kolo si omislim – potem pa sploh :).

Dober tek.