Zadnjih par tednov sem že večkrat prišel do besede. Zakaj? Zaradi movembra. Movember je gibanje proti diskriminaciji brkov. Gre za dobrodelno organizacijo za izboljšanje moškega zdravja in ženske sreče. Preberi več o Movember ali mocember?
Kategorija: Darwin nima prav
Zbogom Paleovember – dobrodošel Paleo2013-
Na hitro:
veliko boljše počutje, nobene naključne napihnjenosti, boljše spanje, optimizem, manj šlaufov okoli trebuha, manj kilogramov, boljši prebavni procesi.
Na malo manj hitro:
za začetek bi rad poudaril, da se z Levinjo nisva šla pravega paleo prehranjevanja, pač pa sva ga bolj kot ne le posnemala. Razlog je zelo enostaven: pri paleo prehranjevanju (beseda dieta mi gre precej na živce) je velik poudarek na kvaliteti pojedenih živil, tako pri mesu kot pri zelenjavi. No, z Levinjo še nisva tako daleč, da bi se ukvarjala tudi s kvaliteto živil, sva pa paleovember izkoristila tudi za razmišljanje o tem. In tega razmišljanja je bilo precej.
Paleovember je žal ali ne-žal še vedno minil v mesnih ne-kvalitetah, ki jih ponujajo naše trgovine. Enako velja za zelenjavo.
O kvaliteti našega mesa sem enkrat pisal v prispevku: Težki časi za ljudožerce…
A nekvalitetnemu mesu, zelenjavi in sadju navkljub paleovembrski izziv smatram za nadvse uspešen. Brez resnih problemov sem preživel brez živil, ki so se mi do sedaj zdela nepogrešljiva: mlečnine, kruh, makaroni, riž, sladke pijače, pivo, sladkarije.
Prva stvar, ki sem jo opazil, je bila ta, da kljub lakoti v službi nisem več paničaril, kdaj gremo nafilat moj sod. Dejansko sem čutil lakoto, a sem brez problema počakal tudi par ur do obroka. Pa to ne pomeni, da sem zjutraj pojedel par kilogramov paleo hrane. Daleč od tega. Na meniju so bila redno poceni jajca, korenje, ocvirki, tuna.
V prvi polovici meseca sva z Levinjo pojedla zelo veliko sadja. Nisva pomislila, da je tudi v sadju ogromno sladkorja. Sadje je v primerjavi z zelenjavo itak niko i ništa, zato sva ga kasneje precej omejila. Sva si pa delala zelo okusne sokove in smoothije. Kot rečeno, sčasoma sva sadje pričela omejevati. Sam sem za zajtrk najraje jedel korenje, bučke ter olivno tuno na ocvirkih. Morda malo čudna kombinacija – so what, bi rekel novi predsednik.
Zelo prav mi je prišel zapis o postenju in paleojedstvu avtorice Andreje Košir, ki ga je Marko pripopal na facebook stran. O hrani sem zadnja leta čisto preveč razmišljal, pa nikoli naredil nič kaj pametnega v katerokoli pravo smer. Ravno nasprotno – šel sem se tole! Andrejin prispevek mi je v paleo kontekstu dal vedeti, da čisto preveč mislim na hrano. In dejansko sem v tem mesecu o hrani razmišljal precej bolj neobremenjeno. Prežel me je občutek, ki ga nisem bil navajen – postal sem neodvisen od (slabe) hrane. Prvič v življenju si predstavljam, da kakšen dan sploh ne bi jedel. Res, čisto noro. In popolnoma izvedljivo.
V slabem mesecu dni sem izgubil približno 5 kilogramov. Tista zadnja številka je bolj vzpodbuda za naprej, šlo je za hotelsko nepreverjeno tehtnico ;). Po prevelikih hlačah sodeč je večino kilogramov izginilo direkt s trebuha. Šlaufki so praktično izginili. Če bi imel kaj trebušnih mišic, bi bile le-te morda celo vidne :).
Krvnega pregleda z Levinjo nisva opravila. Saj enkrat sva ga celo imela namen opravit, a naju je gužva v čakalnici odvrnila od tega.
Precej pogoste napihnjenosti v paleovembru praktično ni bilo. Le takrat, ko sem zaužil preveč zelja, se napihnjenosti ni dalo izogniti.
Paleo2013-
Zaradi res dobre paleovembrske izkušnje sem se odločil, da s podobnim načinom prehranjevanja nadaljujem tudi v prihodnje. Levinja je s 30-kilometrskim tekom iz Ljubljane na Vrhniko ter z odličnim malim maratonom v Palmanovi dokazala, da se ni potrebno predhodno basat s hidrati, da bi pretekel take razdalje. Že res, da je vmes pojedla par gelov in podobne nepaleo tekaške hrane, a preskok v glavi je bil dosežen.
Sladkarijam se nameravam tudi v prihodnje odpovedat. Z veseljem bom delal občasne izjeme.
Če se bo le dalo, bom alkohol spravil na minimum. Z veseljem bom delal občasne izjeme. Spet bo več cvička v igri.
Makaronom in rižu se bom še naprej izogibal. Z manjšim veseljem bom delal občasne izjeme.
Kruh je še mala zagonetka. Poskusil bom z brezglutenskim. Če ne bo šlo oziroma bo predrago, kruh – adijo.
Skratka, ne bi rad preveč kompliciral glede hrane. Dejansko bi rad čim manj mislil nanjo. Ker še za ženske ne verjamem, da so sposobne multitaskinga (kamoli tipi), bom misli raje namenil čemu pametnejšemu.
Marko Roblek, še enkrat najlepša hvala.
Paleovember
Mici, požen, mi smo prpravleni…
Z Levinjo sva danes štartava v 30-dnevni Paleo preizkus – Paleovembrom. Zakaj? Zaradi Robleka :). Že drugič.
O Paleo sem že pisal tule. Prvi preizkus se ni končal najbolje, saj sva se ga z Levinjo lotila preveč amatersko. Bolj za hec kot za res. Brez nekega blaznega cilja. To pa pač ne gre.
Roblek pravi, da sta se z Igorjem Zonikom Paleovembra (paleo+november; za tiste, ki tečejo bolj počasi) lotila “da bi imela še kakšnega sotrpina, s katerim bi skupaj jamrali nad tem, kako so nam sladkosti življenja prepovedane. A cela reč je dobila epske razsežnosti…”
Za vse tiste, ki bi se lotili Paleovembra, sta ponudila knjigo Robba Wolfa – Paleorecept po polovični ceni. Ker sam vedno rabim veliko dodatne motivacije, sem knjigo z veseljem naročil. Knjiga je fenomenalna. Teoretično precej natančno razloži, kaj se dogaja s presnovnimi procesi v nas. V slovenščino jo je prevedel Branko Gradišnik – tekač, pisatelj in čudak z blaznim pisateljskim smislom za humor. Spomnim se, da sem pred leti-leti v knjižnici vprašal, če imajo kakšno komedijo za prebrat. In so mi predlagali knjigo Strogo zaupno! – na Irskem. Fenomenalni potopis.
Skratka, knjiga je skrajno zabavno čtivo, čeprav gre za smrtno resno tematiko. Ponuja tudi 30-dnevni jedilnik. Bolj podrobno morda ob drugem branju.
30-dnevni preizkus je ravno dovolj dolg, da ne gre za ekstremno odrekanje omiljeni prehrani (pica, pasta, alkohol, sladkarije), čeprav je lahko odvisnost od predelane hrane cel hudič. Po 30 dneh bi moral testiranec tudi ugotoviti, ali je fizično in mentalno bolj zdrav kot prej.
In kaj je bilo danes že na jedilniku?
- Turška kava. Kava spada med pogojno sprejemljivo živilo. Seveda brez sladkorja in mleka. Ampak taka mi je že sedaj najboljša :).
- Zajtrk: tuna v olivnem olju s korenčkom in dvema jajcema.
Gremo dalje!
Ljubezen nam je vsem v pogubo…
Teh novel Ivana Tavčarja, po katerih so posneli film Ljubezen nam je vsem v pogubo, nisem nikoli prebral. Verjetno jih tudi nikoli ne bom. Enkrat nekje, ko bo čas prihajal po velikih žlicah, moje ovce pa se bodo zvečer same znale prešteti. Takrat verjetno.
Skrajno bežno se spominjam tega filma. V glavi se mi mota prizor Miholce, ki ga je upodobil Peter Ternovšek, kako ves pijan v vaški gostilni obupuje nad svojo usodo. Sploh ne vem, če tak prizor v filmu dejansko obstaja. Meni se je vseeno vtisnil v spomin. Zraven se ponavadi prisvaljkata še Nedokončana slika Petkovška ter celotni opus Cankarjeve bede. Obup, brezup, revščina, pesimizem, vse skupaj pa obilno prelito z alkoholizmom.
Alkohol je res kurba. Lani sem po dveh mesecih Miholčevanja opravil 40-dnevni alkoholni post. Počutil sem se odlično. Prebava se je normalizirala. Spanje je – tako je najbolje – REMiziralo. Ničesar nisem zamudil. Misli so bile čiste in zbrane. V tem času sem tudi precej pretekel. Šlo je.
A zakaj bi nekaj tako čistega, kot je življenje brez alkohola, dopustil samemu sebe?!? Vrnil sem se v rutino zblojene prebave, slabšega spanja, utrujenosti, neučinkovitosti… Saj prehod nazaj ni bil grob, je šlo počasi. A je šlo. Kaj mi je tega treba…
Obstajajo fantje in dekleta, ki pijejo tako kot kadijo. Včasih kakšnega ob kavi, včasih na zabavi, večinoma pa nič. Enkrat sem prebral knjigo o kajenju, ki je eno celo stran namenila dobrim stranem kajenja. Bila je prazna… Priznam, take knjige o alkoholu ni in je tudi nikoli ne bo. Ker alkohol ob blazno zmernem uživanju ni škodljiv, ravno nasprotno, kajenje pa je. Da ne omenjam pasivnega alkoholizma. Ta je še bolj uničujoč kot pasivno kajenje. Od pretiranega kajenja še nobena ni padla po stopnicah, zaradi alkohola pa se ribice kar redno spotikajo. Precej žalostno. Pasivno popivanje ima zatorej bolj hiter učinek, pasivno kajenje pa ubija bolj počasi. A ubijata oba.
Slab je alkohol. Sploh po preveč popitih kozarcih piva ali vina. Ko je voda samo še stojalo za rože ali sredstvo za odplaknit fekalije, ki jih alkohol tako rad poriva iz telesa. Joj, pravzaprav nam poskuša povedat, da je v bistvu celo zdravilen.
Obstajajo fantje in dekleta, ki o alkoholu sploh ne razmišljajo. Ne poznajo ga iz otroštva, mladih let, kasnejših let. O slabih plateh alkohola -> alkoholizmu redko slišijo. Še takrat samo o bolj ekstremnih primerih, ko do česa zelo slabega pride. A alkoholna paleta do tja je raznovrstna. Škodljiva pa je cela. In tega je precej. Ne, ogromno ga je. Alkoholizma namreč.
Alkoholizem ubija vse, kar mu pride pred oči: družino, prijatelje, službo, okolico. In predvsem alkoholika samega.
Ljubezen nam je vsem v pogubo je slovenski celovečerni film, posnet po motivih in novelah Ivana Tavčarja. Tega bom sigurno ali pa tudi ne prebral enkrat nekje, ko bo čas prihajal po velikih žlicah, moje ovce pa se bodo zvečer same znale prešteti. Takrat verjetno.
Ultra paleo light je šel po gobe
Čeprav gob razen na picah ni na jedilniku, se je ultra paleto light prehranjevanje končalo. Že pred dopusti. Brez ogljikovih hidratov pri športu ne gre. Zdaj ko ne laufam, bi morda lahko spet prilagodil prehrano. A nisem še tam. Najprej moram spraznit hladilnik, v katerem je precej svinjarije, a nekdo se mora žrtvovat.
Glede tega (=svinjarije v hladilniku) sem enkrat prebral en zelo pameten sestavek. Govoril je o tem, da se hrane ne meče stran v smeti. A junk svinjarija ni hrana, je junk, zato jo je treba čim prej vrečt v smeti. Brez slabe vesti. V hladilniku sploh ne bi smela biti. In the first place!
Trenutno sem pri prehranjevanju precej labilen. Edini uspeh so v bistvu zajtrki, kjer v 80% primerov ne jem več kruha, pač pa navadni jogurt z musliji. Super zadeva. Tudi lačen postanem kasneje.
Ta teden sem jedel precej svinjsko: velika pica v Osmici, veliko mesa v Rio Momu, kitajski allyoucaneat za Bežigradom, spet čevapi v Ajdi. Manjka še en junk, pa se ga zdajle ne spomnim. Aha, McDonalds.
Pri taki svinjariji se mi napihne trebuh do sedmega meseca. Dvigne mi sladkor, zato precej hitro spet postanem lačen. Občutek imam, da se mi želodec sproti širi. Fuj in fej. Če ne tečeš, se zna višek kalorij precej hitro pretopit v nove kilograme.
Kdaj naj človek začne bolj zdravo jesti? Včeraj.
Jaz bom v ponedeljek :).
Iz paleolitika v mezolitik
Od pričetka paleo light prehranjevanja je minilo že par tednov. Vmes sem – priznam – grešil. Precej :). A vseeno zelo malo.
Seveda sem vmes pojedel (dobesedno) par pic, kakšen sladoled, čokolado, nekaj makaronov, riža in krompirja. Priznam. Še celo kakšen košček kruha se je znašel vmes. A še vedno je te hrane sigurno manj kot 20% vsega prebavljenega. In na to sem blazno ponosen.
Z levinjo sva ugotovila, da brez hidratov laufanje odpade. Ko sva se prvič cel teden paleotirala in šele v petek zaužila prva makarone, sva bila v soboto zelo pri močeh. Po Zaplani, Planini in Ulovki sva skakala kot kakšna gamsa.
Mesa pojem precej. Tudi kakšno pohanje pade vmes. A slabe vesti ni. Vse se pokuri. Nobene resne napihnjenosti ni čutiti.
Alkohola je blazno malo, občasno pivo pa je zaradi tega še toliko slajše.
Dodatni uspeh je ta, da so vsaj dopoldanske malice zelo pogoste, zato se do kosila lažje zdrži, predvsem pa na kosilu ni potrebno pojesti lih vsake svinjarije, ki je servirana.
Za težo ne vem, če se je kaj spremenila. Občutek imam, da bom kmalu potreboval še kakšno luknjo več na pasu. Mmmm :).
Gremo dalje v takem tempu? Absolutno.
Prvih nekaj PALEO light dni
Prvih nekaj PALEO light dni je bilo kar zanimivih. Običajno hrano z ogromno kruha (sparovega toasta :o) in makaronov je bilo treba nadomestit. Prazen žakelj pač ne stoji pokonci. Za večerjo sem si enkrat speštal tuno ter čičeriko. Verjetno čičerika pač ni najbolj primerna, ker gre za stročnico. Mešanica je bila prebavljiva, je pa manjkala še kakšna zelenjava, recimo pečene bučke.
Nova hrana zame je recimo banana s skuto za zajtrk. Super zadeva.
Kosila so še vedno problematična. Danes recimo piščanec na žaru s kraško omako (šparglji in domači pršut se mi zdi) in solata. Včeraj sva bila v Gostilni pri Kranjcu. Gobova omaka, potem pa zrezek Kranjc s s salamo in sirom 🙂 pa veliko pečene zelenjave ter ekstra mešana solata.
Enkrat sva z levinjo v službo naročila dostavo tajske hrane Bangkokstreet na 2za1.si kupone. Na dostavo sva sicer čakala debelo uro in pol (spet sem prepozno naročil), a je bilo vredno. Rižu in sladici sva se odrekla.
All in all še kar gre. Paziti je potrebno, da se med veliki obroki poje dovolj sadja in zelenjave. Lakota je hudič. Človek lahko postane zoprn, če ni navajen.
Kar opažam, je to, da se kljub velikim količinam hrane ne počutim napihnjenega, prenajedenega. Trebuh hitreje splahni.
Danes sva si za večerjo privoščila polnozrnate špagete s piščancem. OH naboj za jutrišnji hribovski tek na Zaplano, Ulovko in Planino.
Vmes sem se samo enkrat stehtal. Če imam normalno med 88 in 90 kilogrami, sem jih imel včeraj 87,5 kg.
Gremo dalje…
Prvi paleo light dan
Zakaj paleo light? Zato, ker se z levinjo ne bova striktno držala paleo načina prehranjevanja. Mučili se pa ne bomo. Zato tudi prekrški sploh ne bodo prekrški.
Zajtrk: zmešana jajca s koščki salame
Malica: odpadla, ker sva pozabila vrečko s hrano doma :ajej
Kosilo: v Starem tišlerju je težko prijaznemu natakarju s prevelikim trebuhom razlagat, da si all paleo in da so OH no go. Pristala sva pri solati s pečenim feta sirom ter pri piščancu na žaru z zelenjavno omako z rižom + mešano solato. Riža sem pojedel za vzorec. Sploh, ker je bil najbolj bele sorte.
Popoldanska malica: ker sva vedela, da bo do večerje predolga, sva si v Smith’su vzela juhi in ju okoli tretje ure z največjim veseljem pomalicala. Brez kruha.
Večerja: puranji zrezki ter skleda zelene solate s paradižnikom. Jaz sem si k mesni omaki dodal še čičeriko iz konzerve. Prva liga.
Vmes pa še tri instant kavice. Z zelo malo mleka zame. Pa veliko vode, nekaj čaja, donata in Jamnice.
Z manj prave hrane do ploskega trebuha
V moj feedly se je ujel blog Marka Robleka z zanimivim naslovom “minus 10 kil maščobe v dveh mesecih – brez športanja“. Ne bom ponavaljal vsega zapisanega. Poanta je ta, da si tip ni bil več všeč, ker je na sebi nosil preveč maščobe. Že nekaj časa se igra z različnimi načini prehranjevanja (=dietami). Paleo je ena izmed (trajnih) diet, ki preprosto povedano posnema prehranjevanje naših jamskih prednikov. Nobene predelane hrane, nobenih cukrov oziroma večine hrane, za katero menimo, da je dobra.
Okej, teorija me v bistvu ne zanima, v tem primeru pa le toliko, da mi je zanimiva ugotovitev, da ni vse v razmerju vnosa in kurjenja kalorij. Precej več je v tem, da pač ne ješ stvari, ki jih telo ne rabi. In menda so ogljikovi hidrati tak precejšen škodljivec. Kar se mene tiče, bi pomagalo že to, da bi se odrekel najhujšim prevarantom življenja: picam, belim makaronom, alkoholu, krompirju. Ampak to bi bilo pač preveč preprosto.
S foruma Vitezov dobrega teka sem si prekopiral jedilnike rekreativcev, ki so se lotili PALEO in PALEO light. Kar je kul pri PALEO prehranjevanju, je to, da ne sme biti stradanja. Jej, ne bodi lačen. Itak. Seveda bi bilo bolj primerno, če bi si zelenjavo, ki je btw veliko boljša od sadja, prideloval sam (ali pa kupoval kakšno res domačo), pa da bi si jo sam pripravljal, a to zaenkrat ni mogoče.
Rezultat današnjega šopingiranja je bil zatorej sledeč:
Ja, vem, precej konzerv, pa se s tem sploh ne obremenjujem. Počasi bom ugotovil, kaj mi sede in kaj ne, in potem se bom tudi k bolj naravnim različicam vrnil.
Menda s paleo prehranjevanjem privadiš telo, da za energijo kuri maščobe. Fino fajn. Jaz vseeno ogljikovih hidratov ne bom povsem črtal z jedilnika, jih bom pa zelo omejil. Na že omenjenem forumu en fant pravi, da so OH vseeno nujni, in da so priporočljivi takoj po aktivnosti. In da ne omenjam, da če praktično ne ješ OH, potem pa se dan pred tekmo konkretno nafilaš z njimi, na tekmi pokaš od energije. Okej, sem za. Vse skupaj bom kombiniral še s sirotko (whey proteini), da bo vnos beljakovin tak kot se za gre :).
Zakaj sploh in kaj pričakujem?
En forumaš je zapisal, da je pri spremembi načina prehranjevanja precej psihičnega testa. A si se v slabih trenutkih sposoben kontrolirati in ne planiti po čokoladi in ostalim pregreham?! Menda je začetek res težak. Lakota pa itak vodi k zoprnosti, zato se bom trudil, da pač ne bom lačen :).
Drugi razlog je ta, da bi rad že to jesen odtekel mali maraton pod 1:40. In kar nekaj sekund bi vsako minuto pridobil, če bi bil ene 5 kilogramov lažji.
In če bom 5 kilogramov lažji, ne bom imel trebuha in Tomažek, mali Tomažek bo zelo vesel.
In to je zelo veliko :).
Pamet je boljša kot žamet
[Avtor: dob; Vir: Finance.si forum]
V državi so dovolj dolgo vladali komunisti in je tako bilo vsem jasno, da je treba nekaj spremeniti. Tako preprosto ni več šlo naprej. Na volitvah so zato ljudje izvolili komuniste.
Nekaj časa je šlo v redu, vendar so se stari problemi začeli ponavljati. Ljudje so se spraševali, kako zdaj to, saj smo volili komuniste, da nas popeljejo iz težav. Želeli smo si sprememb in smo izvolili komuniste.
Zato so še bolj odločno na naslednjih volitvah podprli komuniste. No, zdaj bo pa vse drugače, so si rekli. Toda stvari nekako niso šle v pravo smer. Vse je ostajalo isto, kljub temu, da so si želeli sprememb.
Na naslednjih volitvah so pokazali svojo odločnost in izvolili komuniste. Ni kaj, dežela zahteva spremembe in končno zakaj jih ne bi dobila.
Ampak stvari so se zakomplicirale. Sprememb ni hotelo biti in vlada je padla.
Tedaj je v težkih razmerah stopil v ospredje bivši predsednik kučan in je volivcem sporočil: Zdaj je pa dovolj tega kaosa! Zdaj bomo mi stvari vzeli v roke!
Ljudje so to komaj dočakali. Strinjali so se z gospodom bivšim predsednikom, želeli so si sprememb, zato so na volitvah podprli bivšega predsednika in volili komuniste.
Potem pa so se že na začetku stvari začele zapletati. A gremo spet na predčasne volitve? So se spraševali tisti, ki zahtevajo spremembe, odločni v tem, da če pride do predčasnih volitev, da tokrat pa odločno volijo za komuniste.
