104 kilometri v februarju

[singlepic id=27 w=171 h=139 mode=web20 float=right]Tudi v februarju mi je uspelo preteči več kot 100 kilometrov. Natančneje 104,6 kilometra oziroma 33 kilometrov kot v enakem obdobju lani.

V februarju nas je doletel sibirski mraz, kar tega sploh ni zaustavilo. Vseeno imam občutek, da tek ni bil enako sproščen kot januarja. Neredni tek sigurno pripomore k težjemu “vstajenju”. 1 tek na teden je absolutno premalo.

Uspel mi je en zelo hiter 15-kilometrski tek s tempom cca. 5 min/km. Vmes pa hribi ter sneg. Počutil sem se odlično, par dni po teku pa upravičeno manj :).

Konec meseca sem pretekel tudi blejsko 30-ko na Nevergiveup.si dogodku.

Marec upam, da bo tekaško bolj uspešen. Kilometrov vem, da bom naklepal več kot 100, bi pa rad predvsem bolj užival v tekih. Po moje si bo treba spet kaj motivacijskega kupit :).
Z marcem si želim tudi bolj rednega razgibavanja. Da vidmo, če bo kaj pomagalo pri mojih večnih problemih s plantarno fascijo :o.

V marcu pride na vrsto tudi prva tekma – mali kraški maraton.

Nevergiveup.si – Tečem, da pomagam – Bled 2012

Včeraj in danes je na Bledu potekala humanitarna prireditev “Tečem, da pomagam” v organizaciji športno-humanitarnega društva Vztrajaj – Nevergiveup.

Udeležili smo se ga trije s Časnika Finance. Zoran je pretekel en krog, s Polono sva jih naredila vsak po pet. Za dobrodelnost smo pretekli skupaj 66 kilometrov, v “pužco” z veseljem porinili nekaj denarja ter se udeležili srečelova, kjer je bila vsaka srečka dobitna.

Podrobnosti s teka: http://connect.garmin.com/activity/152815919.

Par ljudi je teklo po 12 ur od sedmih do sedmih, par celo 2× po 12 ur. Srečali smo ultramaratonko Ruth, ki je na lanskem Spartathlonu pretekla neverjetnih 246 kilometrov.

Celoten dogodek je bil fenomenalen, vreme kičasto, sprehajalcev okoli jezera pa skoraj preveč (teh sicer nikoli ne more biti preveč). Hvala Mihi Markoviču in celotni ekipi organizatorjev ter vsem udeležencem (tekačem in tistim, ki ste (samo) prispevali) pomoči potrebnim).

Časnik Finance je prispeval nekaj nagrad za srečelov. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje take humanitarne športne prireditve podprli.

Moja srečka je bila res dobitna: zadel sem flašo belega z napisom Nevergiveup :). Hmm, brez neumnosti prosim :p

 

Bolje jesti in pokuriti kot stradati

Ena izmed nagrad po pretečenih petih krogih okoli blejskega jezera na Nevergiveup.si – Tečem, da pomagam 2012 – humanitarnem dogodku je bila tudi polovica nič kaj dosti krivega piščanca. Kandidat bi sicer bil še precej manjši (in bolj zdrav), če bi bil bolj aktiven v svojem prejšnjem življenju, a – priznam – na to žal ni imel kaj dosti vpliva.

Več o tem sem že pisal v zgodbi o ljudožercih. O humanitarnem projektu “Tečem, da pomagam” pa bom kakšno že še napisal… (povezava)

S Kitajci in tekom do uspešno opravljenega izpita

Če se (prvič zares) učiš na stara leta, potem tudi študij izgleda drugače. Za začetek rabiš študijski dopust!

Ponedeljek:
15-kilometrski tek (Vrhnika-Ligojna-Drenov Grič-Vrhnika) v zelo hitrem tempu (5:02 minute povprečno na kilometer). Odjuga. Začel sem previdno, pospeševal do Ligojne, kjer je šlo bolj počasi do Drenovega griča. Od tam pa šprint po snegu do Vrtnarije in domov. Dva dni prej sem po sibirskem mrazu porabil skoraj 15 minut več :o.

[singlepic id=19 w=320 h=240 mode=watermark float=right]Torek:
Dan izpita. Da za kosilo ne bi porabil preveč časa, sem za pomoč prosil vrhniško kitajsko restavracijo Kitajska sreča. Pri njih me najbolj moti, da po končanem telefonskem naročilu še na vece ne morem normalno skočit. Prehitri so. 10 minut v povprečju. Verjetno ob večerih rabijo 15 minut :). Ampak, čeprav Kitajci in Vrhnika niso ravno pobrateni, tile naši vrhniški Kitajci niso od muh. Prav super so. Tudi, če jih obiščeš na Stari cesti. Prijazni, hitri, z neljubljanskimi cenami, predvsem pa je hrana res dobra.

5.70 EUR za kislopekočo juho,  rezance z rakci,  solato s kalčki in ocvrte banane. Tole vse skupaj zapakirajo v kosilo, da je še cenejše. Pa še porcije so bolj normalne (ne prevelike).

[singlepic id=18 w=320 h=240 mode=watermark float=right]Izpit? Opravljen in lep kot morje na primorskem ;).

Kinesio terapevtski trak

[singlepic id=17 w=320 h=240 mode=watermark float=right]Lučka me je spomnila, da bi lahko svoje večletne probleme s plantarno fascijo poskusil rešiti/olajšati s kinesio terapevtskimi trakovi. Ti trakovi so v zadnjem času prisotni tudi med športnimi amaterji, med profesionalci pa itak.

Kinesio terapevtske trakove uporabljamo za omejitev gibov, blažitev bolečin, pri športnih poškodbah, artritisu, izvinih, išijasu, glavobolih, migrenah, menstrualnih težavah, urinalni inkontinenci in še mnogo drugih tegobah. Trakovi dajejo oporo in stabilnost  sklepom in mišicam, brez negativnega vpliva na cirkulacijo in obsega gibanja (vir).

Postopek namestitve trakov je enostaven. Runner’s world ima cel kup video posnetkov v pomoč. Hvala, hvala. Trak je nemoteč. Zdržal je od torka do nedelje, vmes pa en tenis, en tek in vsaj sedem tuširanj.

Prav veliko slovenskih spletnih ponudnikov, ki prodajajo kinesio trake, ni. Naročil sem si modrega na www.zdravje1A.si.
(Spletno naročilo sem plačal prek paypal-a, poštar pa je kljub temu zahteval odkupnino. Še vedno čakam na odgovor prodajalca. Prodajna podpora je obupna. Na srečo je bil znesek naročila le 12 EUR oziroma ×2.)

Ali kinesio trakovi delujejo? Ne vem, bom sporočil čez par tednov. Zaenkrat so le kamenček v mozaiku (raztegovanje zadenjskih mišic, minimalistična obutev, več teka, -5 kilogramov).

Tek spomina na druge lepe čase

Par let nazaj – v času še večjega tekaškega amaterizma – sem vsake toliko odtekel današnji krog.

Štart na Plešičevi, potem pa čez avtocesto po podutiški mimo Zidarjeve cerkve pa še mimo končne 5-ke do “prelaza” pri odcepu za Toško čelo. Sledi spust v sosednjo dolino do Stranske vasi, potem pa levo na Cesto na Vrhovce. Mimo Teniškega centra Škulj in nazaj proti Brdu gor mimo gradu Bokalce. Spust do vira vsega zla – DARS-a in njegovega nadaljevanja – Jankovičevega Smodinovca. Skok čez avtocesto in do PST-ja. In domov.

Krog je lep. Sem ga pa to pot veliko bolj enostavno pretekel. Slabih 15 kilometrov je minilo veliko hitreje kot ponavadi.

Doživjeti stotu*

Mi, otroci s postaje Tarahumara bomo doživeli najmanj sto let. Na predvečer 112. rojstnega dne bom umrl pri rutinski menjavi levega kolka. Jaz sem za. Vseeno bi bilo fer, da če sem že plačal nov kolk, da ga spravite za kakšnega drugega sorodnika.

Še ena prednost tako dolgega življenja obstaja. Lahko bom koristil par let penzije. V to ponzi shemo bom vplačeval vsaj 60 let, fer bi bilo, da bi zadnjih 30 let vsaj kaj imel od tega. Za posladek. Kljub vsakomesečnim nemajhnim vplačilom v pokojninski ponzi sklad, bom zaslužen penzion lahko koristil samo za svoje tablete :p

Astataksin: Naravni antioksidant astaksantin, pridobljen iz alge Haematococcus. Jemanje Bioastina priporočamo osebam, ki so fizično ali psihično preobremenjene, športnikom ter vsem, ki s hrano v telo ne vnesejo dovolj antioksidantov (vir).

Generic regular strength enteric coated 325mg ...
Image via Wikipedia

Beta karoten: Naravni provitamin A v kapsulah, ki predstavlja dopolnilo vsakodnevnim potrebam po tem vitaminu.
In vivo in in vitro študije so pokazale, da ima sposobnost zavarovati DNA pred radikali, zavira angiogenezo, proliferacijo in celično apoptozo. Whateva 🙂

Silicijev gel: za močne nohte in bujno frizuro.

Basica sport: Želite premagati vsakdanji stres, pustiti zadaj vso hektiko in vzpostaviti pravilno kislo-bazično ravnotežje? Potem ste zreli za terapijo z Basico, ki vam bo pomagala izravnati kislo-bazično ravnotežje in ponovno priti do dobrega počutja (vir).

Chia semena: „superhrana“ 21. stoletja. Do sedaj je bilo odkritih in zabeleženih že več kot 25 pozitivnih učinkov uporabe živila Chia. Takšno moč lahko v enem semenu združi samo narava in Chia je eno redkih živil, ki ga dobite v popolnoma neokrnjeni obliki in gensko nespremenjenega, torej točno takega, kot ga je narava ustvarila (vir).

V katero smer gremo pa jutri odtečt slabih 100 kilometrov :D?

*http://en.wikipedia.org/wiki/Do%C5%BEivjeti_stotu

Enhanced by Zemanta

8. februar – kulturni praznik

France Prešeren and the first verse of the 7th...
Image via Wikipedia

Danes je 8. februar, kulturni dan. Na tak lep in sončen dan poslušam Iztoka Mlakarja, ki je včeraj prejel prešernovo nagrado, in Dragojevića.

Za Iztoka Mlakarja sem prvič slišal na tekmi z rolkami tam nekje pri Logatcu v začetku devetdesetih. V klubskem kombiju VSTK-ja (Vrhniški smučarsko-tekaški klub) ga je Zoki vrtel še na kaseti. Spomnim se tudi, kako Zoranovi sovrstniki navdušenja z njim niso znali deliti. No, meni je bil Iztok Mlakar že takrat vsaj taka faca kot Zoran. Ni nepomembno, da sem na tisti tekmi za nagrado prejel plastični predalnik za vijake in ostale male garažne predmete. Glede na to, da bi še danes težko zaflikal počeno gumo na kolesu, nagrada res ni bila posrečana. Fotr je bil nad predalnikom bolj navdušen.

Vela Luka (Chorwacja) widok z wzgórz
Image via Wikipedia

Za Dragojevića mi je še Dušan Drobnič, vrhunski serviser harmonik, povedal, da Oliver ni samo odličen pevec, pisec besedil, temveč tudi odličen pianist. Tudi brez tega podatka je Oliver nepogrešljiv partner pri teku. Mislim, da si bom ob službeni monitor napopal sliko Vele Luke, da bom lažje dočakal spomladansko jadranje. Letos naj bi se z avtom zapeljali še uro dlje (od Zadra, Sukošana, Biograda) vsaj do Splita. Moja želja je, da se zapeljemo v Velo Luko ob poslušanju tegale komada. Stal bom na premcu kot Leonardo na Titaniku. Tek sad vidin, što mi znači Vela Luka, more, ti… A si nor…

Danes je 8. februar – kulturni praznik. Priznam, slovenščino kot jezik imam zelo rad. Če imaš kaj za povedat, je slovenščina vrh glave dovolj lep in”kunštn” jezik za pisat. Pa čeprav res slovensko govori in piše morda le kakšen dober milijon ljudi na tem planetu. Precej žalostno. V duhu polpreteklega in današnjega časa zato borcev za obstoj kulturnega ministrstva res ne razumem. Oziroma jih razumem ravno zaradi tega. Če meniš, da kultura predstavlja steber vsakega naroda, potem se podaj pred Ministrstvo za šolstvo in ostale tegobe neodgovornih podtridesetletnikov in zahtevaj zelo dobro in funkcionalno rabo slovenskega jezika. Kaj ti bo vsa slovenska kultura, če ne znaš brati in pisati… Zato je trenutno slovenska kultura, ki se izvaja pod okriljem Birokracije za kulturo, le sama sebi namen. Zato bi vsi prvopodpisniki peticije proti ukinitvi ministrstva za kulturo izgubili povezavo do tega napajalnika. Odvisni bi postali od samega sebe. Verjamem, neudoben občutek. Vseeno slovenska kultura sloni na katolištvu in ne na protestantizmu, ki forsira odgovornost in individualizem. In ja, kultura je od iznajdbe denarja naprej ena največjih pralnic denarja. A je tako, Jurček Cekuta, svetovno znani pleskar.

In ker slovenski jezik v Sloveniji tako cenimo, smo si za kulturni praznik izbrali smrt slovenskega pesnika – Franceta Prešerna in ne njegovega rojstva.

Danes je 8. februar – dela prost dan.

Enhanced by Zemanta

122 kilometrov v januarju

1. Letošnji januar je bil tekaško zelo uspešen. Skupaj sem pretekel nekaj metrov več kot 122 kilometrov. Samo dvakrat sem v enem mesecu pretekel več (128,9km julija 2010 ter 151,9km junija 2011).

[singlepic id=4 w=120 h=151 mode=web20 float=right]Začel sem šele 9. januarja. Prehlad, ki je izviral iz globočin pljuč, in ki se je nepovabljen naselil v meni konec lanskega leta, je krivec za tako pozen štart tekaške sezone. Je bilo pa tekačem vreme kasneje veliko bolj naklonjeno. 22. januarja je bilo recimo ob osmih zvečer še vedno skoraj 10 stopinj celzija. To je na kratek rok super, na dolgi pa vem, da se to ne bo dobro končalo :).

Skratka, 9 tekov, ki so bili v povprečju daljši kot v preteklih letih. Ni druge, treba bo podaljšat razdalje, če želim manj težko premagovat daljše kilometrine.

V soboto, 28. januarja sem se zato odpravil na daljši tek in uspel preteči malo manj kot 28 kilometrov. Izbrana trasa teka mi je res kul. Grem čez tankovsko mimo Gromove Stare Vrhnike do Ligojne. Potem pa se tam čez spustim na Drenov Grič. To pot sem tekel še naprej po stari železniški progi do obnovljenega mostu pa še malo naprej, kjer sem prečkal avtocesto. Potem pa Bevke-Blatna Brezovica (zadaj v klanec in čez pokopališče)-Sinja Gorica. Povratek spet čez tankovsko. Podplati so sicer boleli, a bolečina je bila precej bolj optimistična kot v preteklih letih, ko sem pri taki razdalji bolj kot ne – jokal :o. Verjetno pomagajo bolj redni teki, pa tudi vsakodnevno raztegovanje vseh zadnjih nožnih mišic ne more škodovati. Še bolj razveseljiv je bil tempo – 5:40 min na kilometer. In zadnji kilometer je bil praktično najhitrejši. Zavedam se sicer, da je bil tek prehiter. Da bi moral daljše teke oddelat počasi, krajše pa hitreje. Ampak razmere so bile res fantastične :).

Podrobnosti teka: Garmin Connect.

[singlepic id=5 w=600 h=457 mode=web20 float=center]

2. V januarju sem postal član društva Nevergiveup.si. Pozitivne družbe ni nikoli preveč. Zato komaj čakam, da se ponovno udeležim kakšne nove prireditve pod njihovim pokroviteljstvom.  Recimo konec februarja se vidimo na Bledu – Tečem, da pomagam 2012. Več na http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?p=271265.

3. Za motivacijo si moram vsake toliko nekaj kupiti. Pri tenisu so to supergi, nov lopar, pri teku sem superge že “prerasel”, zato razmišljam, da bi si omislil tekaški ruzak. Salomonovi so kul, a pregrešno dragi, Nathanov HPL #020 pa je za dobrih 50 EUR čisto sprejemljiva kupčija. Za teke, daljše od 20 kilometrov se mi zdi tak back pack blazno uporabna stvar (za vodo, gele, malo hrane, telefon).

4. Februar, bodi dober z mano ;).

Rešitev za slovensko gradbeništvo

Logo
Image via Wikipedia

V nekaj letih naj bi Azerbajdžan postal država z najvišjo stavbo na svetu – nebotičnik naj bi bil visok 1.050 metrov, poročajo današnje Finance.si (povezava do članka).

Uf, takle nebotičnik tam pri Trzinu nekje bi rešil vse slovenske težave, probleme in tegobe.

Rešilo bi slovensko gradbeništvo. Toliko znanja gre sedaj v nič, pri gradnji takega stolpa pa bi lahko sodelovali vsi bankrotirani gradbinci pod isto streho Kartel 2.0.

Več tisoč delavcev bi dobilo zaposlitev. Šestnajst tudi iz Slovenije. Vsi ostali bi bili slabo plačani, a nič ne de, vsaj pri projektni dokumentaciji bi bil vsak posameznik plačan kot prvih šestnajst.

Denar za take projekte ne sme biti vprašljiv. Zaprta finančna konstrukcija? Dokler vsaj par tisoč posameznikov in par sto podjetij plačuje davke, je vsaka finančna konstrukcija zaprta.

Zdrava podjetja, da bodo propadala zaradi tega projekta? Ni govora. Po končanju tega projekta ne bo prav nobenih novih brezposelnih. Vseh 16, za katere nam je mar, bo dobilo službe na vladnih uradih, agencijah…

Kršenje človekih pravic? Ne lomite ga no. V tem stolpu bodo na voljo zelo povprečna stanovanja, ki jih bomo tržili kot nadstandardna. Bodo predraga in si jih ne boste mogli privoščiti, a poštenost izhaja iz tega, da si jih ne bo mogel privoščiti nobeden od osebkov, s katerimi se tako radi primerjate. Da neprodana stanovanja ne bi šla v nič, jih bomo z neprofitno najemnino oddali v najem našim šestnajstim delavcem, ki so pravkar izgubili službo, za urade in agencije pa bodo raje delali po pogodbi.

A najlepše pri izgradnji stolpa je, da ga bomo zgradili v javno-zasebnem partnerstvu.

Z denarjem, ki smo vam ga leta kradli, bomo objekt zgradili in vam ga drago prodali. Da mafija pere denar skozi nepremičnine? To res ni lepo. Mi smo drugačni. Država bo dala zastonj zemljišče ter z vašim denarjem zgradila pomožne neprofitabilne objekte. Mi se bomo ukvarjali s tistimi drugimi – profitabilnimi.

Predlagam, da z gradnjo štartamo v 2014. Do takrat bomo pospešeno gradili objekte za mariborsko univerzijado ter dvorane za EP v košarki.

Da projekti ne bodo uspešni? Za vas verjetno res ne…

Enhanced by Zemanta